Tožba za očetovstvo po 6letih
Pozdravljeni
Sama sem se, nič kriva in nič dolžna, znašla v pravi zmešnjavi.
Pa naj začnem od začetka (dogodke bom pisala kronološko).
S partnerjem sva v vezi 8,5 let. 4leta nazaj se nama je rodila hčerka. 2 leti nazaj (marec 2014), pa je partner na dom dobil priporočeno pismo (spisano na roke), da naj bi bil oče otroka, ki je bil rojen marca 2010.
Partner mi je, šele po prejetju pisma, vse priznal in nekako sva, tudi zaradi hčerke, uspela zgladiti odnos.
V pismu je mama tega otroka napisala, da je otrok star 4leta, da je ”njegov sin” in da naj se zglasi na CSD-ju, kjer bo podpisal očetovstvo. Partner se je glede pisma posvetoval z odvetnikom, in ker je do spolnega odnosa med njima prišlo samo enkrat (ona pa je v tem času tudi imela partnerja), zahteval DNK analizo, da bi jo plačala vsak pol, ker ni verjel, da je zares oče otroka. Mama otroka je nato mojega partnerja klicala po telefonu, kako si dovoli, da ne podpiše očetovstva (po 4letih??) in da mu bo za vse skupaj še žal. Po nasvetu odvetnika je telefonski klic prekinil, zaradi vseh žaljivk in tega, ker za vse izrečeno ne bi imel nobenih dokazov. In nato je vse potihnilo.
Leta 2015 sta se nama s partnerjem rodila dvojčka, letos februarja 2016 pa je partner dobil priporočeno pismo s sodišča, da mama preko otroka toži partnerja za očetovstvo. Gre pa za to, da je otrok do oktobra 2015 imel vpisanega očeta na rojstnem listu (njenega takratnega partnerja), da je očetovstvo izpodbijala mama (po 5letih?
97. člen
(1) Mati lahko izpodbija, da je oče njenega otroka tisti, ki velja po tem zakonu za njegovega očeta.
(2) Tožbo mora vložiti v enem letu po rojstvu otroka.), ter da oče, ki je vpisan na rojstnem listu otroka, izpodbijanja očetovstva sploh ni podpisal oziroma bil o njem obveščen (pismo ni bilo prevzeto).
V pismu s sodišča je navedeno, da zahteva podpis očetovstva mojega partnerja in mesečno preživnino 100€. S partnerjem sva se o tem pogovorila, prevaro sem oprostila že dve leti nazaj, a to kar se nam sedaj dogaja je preveč. Partner bo zahteval test DNK in ga tudi sam plačal, tudi če ni oče otroka, samo da se stvar razreši.
Mama tega otroka je brezposelna in vse stvari zanjo preko csd plačuje država, tudi odvetnico, ki so ji jo dodelili (ali država zahteva povrnitev stroškov, ko se bo ona zaposlila?)
Zdaj pa k mojim vprašanjem:
-kako je lahko mama izpodbijala očetovstvo po 5letih od rojstva otroka?
-kakšno preživnino (max) bi mama lahko zahtevala, glede na to da partner prejema minimalno plačo, sama sem brezposelna, midva pa imava skupaj tri otroke?
-ali bi se dalo/izplačalo med nama urediti neko ”varnostno” preživnino-da bi partner plačeval za najine otroke?
-in na koncu, ali se to vse skupaj pogosto dogaja? Konec koncev je otrok star 6let, in zdaj naj bi, meni nič, tebi nič, lastnim otrokom razlagala da je to njihov polbrat, čeprav starejši od vseh njih in da zanj niso vedeli prej, ker tudi midva nisva vedela?
Jezna sem, besna, počutim se izigrano…
Sicer o vsem tem še razmišljam, a glede na to, da bi moje življenje verjetno bilo trenutno popolnoma drugačno, če bi ona za otroka povedala že v nosečnosti ali takoj po rojstvu, me zanima, koliko časa imam za začetek tožbe zaradi psihičnih težav?
Lp, prevarana…2x
Po moje je zakon jasen in gospa ne more zahtevati ničesar… Vprašanje pa je, zakaj ona zdaj to zahteva…
Vprašanje glede očetovstva v vajinem primeru je bolj moralne narave. Sam se odgovornosti ne bi izognil zgolj zaradi določil v zakonu.
Bo pa gotovo potrebno naresti DNK test, ker tožba pa ni več hec.
Opozoril pa bi vaju še na eno past, ki vama jo je gospa postavila: Ona računa s tem, da za odvetnika in DNK teste nimata denarja in bo verjetno stopnjevala finančni pristisk na vaju. Večkrat se zgodi, da ljudje klonijo zaradi nezmožnosti plačevanja postopkov… Plačajta DNK test, ki velja na sodišču poiščita si primernega odvetnika.
Če sta se s partnerjem pogovorila in ugotovila, da ostaneta skupaj je to za vaju in predvsem za vajine otroke zelo dobro. Vse ostalo se da potem na primeren način razložiti, dopovedati in urediti.
Seveda, odvetnika že ima(va) in kot sem napisala, stroške DNK testa bova krila midva (razen v primeru, da partner ni oče otroka, mislim da stroške krije mama oz v tem primeru država).
Ne vem pa kako je v primeru oz pri plačilu odvetnika? Ali bi moral partner zaprositi za BPP, ali lahko kakorkoli dobi povrnjene stroške za svojega odvetnika v primeru, da bo na podlagi DNK testa tožba ovržena?
No, kar se pa tiče prevzema vloge očeta pa, v resnici, v partnerja ne bom silila. Nekako se tudi on počuti prevaranega, kako ne, če je po toliko letih izvedel za ”svojega” otroka. Zato, tudi v primeru da se ne bo odločil za stalne stike z otrokom, ampak le ob rojstnih dnevih itd., pač, pa naj tako bo.
Ker je ženska s postopkom začela še pred otrokovim 5. letom, se verjetno šteje, da ga je sprožila v zakonsko določenem roku. To, ali se je mogoče sklicevati na zastaranje, bo vedel povedati možev odvetnik.
Glede preživnine je nemogoče napovedati.
Glede neke varnostne preživnine, o kateri govoriš – to ne bo vplivalo na nič oziroma, če tvoj partner ni oče, preživnine itak ne bo, če pa je oče, je prav, da za otroka plačuje in ni prav, da iščeta ovinke. Pač hudo ga je pobiksal, če ga je srbelo, bi raje šel k prostitutki … Pri vsakem spolnem odnosu obstaja možnost zanositve, kar bi moral vedeti vsak človek, ki se podaja v to.
Takih primerov verjetno ni zelo veliko. Obstajajo pa. Otroci take zadeve sprejemajo veliko lažje kot starši, ker niso obremenjeni z mislimi na finance, dediščino in ostalo. No, če so starejši, pa seveda takoj prekalkurirajo.
Škoda, ker se ni za test odločil že takoj in bi bil zdaj mir. Na tožbo mora verjetno nekaj odgovoriti? No, saj verjetno vse piše v dokumentu. Veliko sreče vama želim in čim manj izgubljenih živcev.
očitno ima zlatega, da ima na minimalcu že en kup otrok.
Sicer pa k odgovoru. Ne glede na zakonska določila, je ustavno sodišče presodilo, da je pravica otrok do staršev pred pravicami staršev do izogibanja obveznosti. Torej je najpametneje, da tvoj partner naredi DNK test. Če ni oče, bo vse hitro pozabljeno (tako kot si pozabila prevaro), če pa je oče, bo začel finančno in fizično izpolnjevati očetovsko dolžnost. Trije ali štirje otroci ni taka razlika, pa še s tvojimi so po letih blizu skupaj, se bodo lahko fajn razumeli.
Za Prevarano 2x
Škoda, da se ti zaradi cele situacije bolj sekiraš kot tvoj šlampasti in občasno nezvesti mož. Najprej bi mu naredila kratko predavanje o uporabi kondoma, kadar seksa z drugimi ženskami.
To je njegov problem in pošten človek bi ga že zdavnaj rešil – takoj ko je kakorkoli izvedel, da je lahko oče nekega otroka. Bi moral takoj plačati test dnk in se o tem prepričati. Seveda pa rajši ni storil nič in ima problem še sedaj. Torej, čimprej naj opravi ta test in naj se prepriča, ali je oče ali ni.
Če ni, bo s tem vse rešeno in zaključeno. Če pa je, potem pa bo moral očetovstvo podpisati in začeti skrbeti za tega otroka. Enostavno, s preživnino in s stiki, kot je obojega zmožen in sposoben.
V celi situaciji nisi niti enkrat pomislila na dobrobit tega otroka, ki sploh ne ve, kdo je njegov oče, zaradi neodgovorne matere (saj še ona sama ni sigurna, kdo je oče, če je v času zakona seksala z drugimi). Neodgovornost odraslih pa daleč najbolj čuti nič kriv nedolžen otrok. Prav sramotno obnašanje.
Na svojega dedca bodi jezna, on je v prvi vrsti bil nezvest in ti je prikrival resnico. Sploh se ni potrudil, da bi izvedel, ali je oče ali ni. Ti pa travmiraš, kako in kaj, še test očetovstva bi mu sofinancirala. Če ga lomil, naj pa vsaj za posledice sam odgovarja in naj si sam plačuje.
Precej neodgovorno je bilo, da si imela s takim človekom že po tem, ko si v živo videla, kakšen je, še otroke. Si lahko tudi nase nekoliko jezna. Malo razmisli in se vprašaj, kakšen je ta tvoj zakon, koliko ti vlagaš vanj in koliko tvoj superski mož (ki se ga tako močno oklepaš, on ga pa veselo lomi, saj mu bo ženka vedno pomagala in vse spregledala). Sama si precej pripomogla, da si zdaj v težavah. Vsaj ti bodi toliko poštena, da boš resnico o svojem možu priznala sebi in otrokom in žlahti in prijateljem, v prvi vrsti pa otrokom, ker je to njihova primarna pravica.
Pa službo si poišči, da boš vsaj malo bolj neodvisna. S tremi otroki in nezanesljivim možem ti prav nič drugega ne kaže.
Se ti zdi, da je to njena stvar?[/quote]
In zakaj ne bi bila?
Poznam podoben primer, in je bila “babica” tako srčna, da je naredila red med očitno nedoraslimi odraslimi, ki so se igrali starše. Na koncu se je pokazalo, da v resnici ni babica, ampak ni mogla prenesti, da bi neki otrok trpel zaradi njenega sina.
Ja, se mi zdi, da preden se ženska odloči za stalno zvezo z nekom in kasneje za otroke, mora s partnerjem razčistiti njegovo preteklost, zlasti, če je bil nezvest in obstaja sum, da ima otroka s kakšno drugo.
Ko pa se odločiš, da z nekom boš za stalno, to pomeni, da dobiš tudi njegove probleme zraven.
Ja, mi odrasli moramo poskrbeti za otroke. Če so moški neodgovorni, brez časti in poštenja, potem je to naloga nas žensk.
Prevarano pa skrbi samo to, ali bo mož moral plačevati preživnino za še enega otroka in bodo doma imeli manj denarja.
Ja, to je skrb otrokove mame. Še posebej, ker se je spečala in zanosila s poročenim moškim in je že v štartu vedela, da najverjetneje ne more računati na kakšno hudo oporo in podporo z njegove strani. Ali pa misliš, da ima ljubica pravico pričakovati, da če je že tip preveč neodgovoren, da bi skrbel za otroka, bo morala pač njegova žena prevzeti svoj del skrbi za otroka v neki obliki?
Kar naprej pišete, da ljubica nima nobene odgovornosti do tipove družine – da je njegova žena in otroci popolnoma nič ne brigajo in da naj vsak poskrbi zase, da mu bo fajn. Kam je zdaj to izginilo, ko bi ženska rada denar? Ljubica nima nobene odgovornosti do žene in otrok, žena ima pa odgovornost do ljubice in njenega otroka?
Celo v zakonu piše (48. člen), da zakonca skupno odločata o skupnih zadevah. Če je rojstvo tega otroka njuna skupna stvar, kot si razlagaš ti, bi moral mož ženo najprej vprašati, če se strinja, da on naredi otroka ljubici. Prav tako piše, da zakonca skupaj odločata o financah (52. člen), tu pa je tip enostransko in skrivaj sprejel odločitev s težkimi finančnimi posledicami za oba. To je edino, kar ima ona z vsem skupaj: bila je izigrana in ima vso pravico do mnenja o tem. In vso pravico, da ji to ni všeč. Z otrokom pa ona nima popolnoma nič ne glede na to, kako je luštkan in bogi.
Zakoni so eno, življenje, morala in to, kaj izbereš v življenju, pa drugo.
Jaz sem na primer oseba, ki bo ustavila jokajočega ali tavajočega otroka na cesti, v trgovini … Vem pa, da je veliko ljudi, ki bi šli mimo njega, kot da ni nič (in tako je tudi v resničnem življenju). Jaz bi čutila veliko odgovornost do zunajzakonskega otroka mojega partnerja, pa ne glede na to, kaj bi bilo z najino zvezo.
Dokler ne zahtevaš, naj bo cel svet takšen, kot si ti, ti lahko samo čestitam. Če je avtorica takšna, kot si ti, bo itak vse v redu. Če pa bi jo vsak pogled na tega otroka zarezal v srce in spomnil na stvari, katerih se ne želi spominjati, je kruto do nje, da se jo tukaj pribija na pranger, ker ni ljubeča in materinska.
Samo spomnila sem, da je tam nekje zunaj en nedolžen otrok, ki bo imel posledice neodgovornosti svoje matere, pa tudi svojega očeta. Kritična do očetove žene – avtorice sem zaradi tega, ker ona svojemu možu dopušča neodgovorno obnašanje glede tega otroka. In ker se je odločila imeti svojega otroka z možem, za katerega je vedela, da zna biti nezvest. Zdaj pa ji ne kaže drugega, kot da se zaposli in postavi na svoje noge, ker ima izmuzljivega in nezvestega moža. Pa še neumnega povrhu, da ne zna nataknit kondoma.
Sama je izbrala. Žal. Zase in za svoje otroke.
Namesto vse te jeze na to drugo žensko potencialno mater njegove izvenzakonskega otroka naj bo jezna na njega, saj je on s svojo neumnostjo in neogovornostjo ustvaril celotno situacijo. Ona pa je pomagala tako, da je to dopuščala in ga še zdaj podpira in rešuje njegove težave.
Nič ne bom rekla, da sem svetnica in da si v življenju nisem nakopala nobene težave na glavo, vendar reševala sem jih pa vedno sama. Tako je najbolj normalno. Če bi se vsak tega zavedal, bi bilo v življenju manj bolečin in razočaranj.
Dokler ne zahtevaš, naj bo cel svet takšen, kot si ti, ti lahko samo čestitam. Če je avtorica takšna, kot si ti, bo itak vse v redu. Če pa bi jo vsak pogled na tega otroka zarezal v srce in spomnil na stvari, katerih se ne želi spominjati, je kruto do nje, da se jo tukaj pribija na pranger, ker ni ljubeča in materinska.[/quote]
Ker sem nihče, si ne domišljam, da lahko karkoli zahtevam ali pričakujem, ni pa prav oziroma je zelo narobe, da že išče luknje, kako se izogniti obveznostim (če ju bodo doletele).
V bistvu bi jo moral boleti pa pogled na moža, ker je on kriv, ne otrok. Otrok je samo posledica njegovega dejanja.
Mislim, da boš na monu našla sto analognih primerov goljufije, kjer ne nastopajo luštkani mali otročki in je zato takoj jasno, kdo je kriv in kdo ne.
Če bi bila dotična mož in žena solastnika nepremičnine in bi mož z goljufijo in brez vednosti žene obremenil celotno nepremičnino z nekimi dolgovi, ki bi jih nato morala vračati oba? Če bi on na skrivaj v imenu obeh vzel sto jurjev kredita, ga zapravil in bi nato ona morala plačevati “svojo” polovico? Bi ti prav tako rekla, da ona “išče luknje, kako se izogniti obveznostim”? V katerem vesolju je plačevanje njegovih skrivaj narejenih dolgov njena obveznost?
1. katera ženska ima po tem, ko izve, kakšno zlagano varalico od deca ima doma, z njim še več otrok???
2. tvoj zdaj tega otroka, ki ga je ustvaril, noče ne priznat, ne poznat. OK. Naj se napr. zgodi, da tale tvoj “zlata vreden” mož zboli in se izkaže, da bi bil tisti otrok edini primerni darovalec napr. kostnega mozga- vam bo všeč, ko ta otrok v tem primeru ne bo želel poznat svojega biološkega očeta, a???
Mislim, da boš na monu našla sto analognih primerov goljufije, kjer ne nastopajo luštkani mali otročki in je zato takoj jasno, kdo je kriv in kdo ne.
Če bi bila dotična mož in žena solastnika nepremičnine in bi mož z goljufijo in brez vednosti žene obremenil celotno nepremičnino z nekimi dolgovi, ki bi jih nato morala vračati oba? Če bi on na skrivaj v imenu obeh vzel sto jurjev kredita, ga zapravil in bi nato ona morala plačevati “svojo” polovico? Bi ti prav tako rekla, da ona “išče luknje, kako se izogniti obveznostim”? V katerem vesolju je plačevanje njegovih skrivaj narejenih dolgov njena obveznost?[/quote]
Mnja, če ni njena obveznost, čemu potem ona išče luknje?
Kredit se ne more primerjati z živim bitjem. Recimo, da je to res njegov otrok. Kaj pa, če njegova mama umre in bo prišel živet k očetu (in mačehi)? In ja, kaj pa, če on zboli in bi bil ta otrok edini primerni darovalec?
In to so resnični primeri, tudi v Sloveniji. Resnični otroci samo z mamo, ker je oče poročen in tega otroka noče priznati … In taki otroci tudi v resničnem življenju, tudi v Sloveniji, včasih ostanejo brez mame. In s tem brez staršev. In gredo k rejnikom, mogoče drugim sorodnikom, v dom, v stanovanjsko skupnost … Pa imajo nekje družino: očeta, polbrate, polsestre, mačeho. In ženske imamo to moč, da lahko združujemo družino. In to moč, da jo razdiramo.
Tebi se ignoranca ne zdi nič takega, ampak vsake toliko ima pa za kakega konkretnega otroka zelo hude posledice.