toplice in druga vprašanja
Pozdravljeni
zanima me, če obstaja kakšna možnost, da se odrasla oseba s cp udeleži kakšnega terapevtskega zdravljenja v toplicah. Ali zdravstvena zavarovalnica to krije in če ne, zakaj ne?
poleg tega me zanima, če se obetajo kakšne spremembe na področju zakonodaje glede varstva invalidov, predvsem na področju samostojnosti?
z invalidinino 58 tisočakov si človek težko predstavlja dostojno življenje in samostojno življenje, zakaj se na tem področju nič ne spremeni?
ali invalidi dobijo regres in koliko znaša?
poleg tega bi še vprašala, kako se ureja brezplačna karta za avtobus ali vlak (piše na internetu), da se lahko invalidna oseba nekam pelje s popustom ali zastonj? kaj je potrebno predložiti?
kaj mislite, da je ključen problem v naši državi, kar se tiče invalidov?
meni je nekdo rekel, da se invalidu ne splača delati, saj dobi enako vsoto, če dela ali če prejema invalidnino?
hvala za vaše odgovore in sončen dan vsem sončkom
saša
Spoštovani,
kar nekaj vprašanj in pomislekov ste natresli in o vsakem od njih bi lahko veliko razpravljali. Močno upam, da se bo oglasil še kdo in povedal svoje mnenje ter izkušnje.
Sama bom skušala podati nekaj odgovorov:
* ZZZRS na podlagi razpisa sofinancira programe obnovitvene rehabilitacije za otroke in za odrasle osebe s cerebralno paralizo. Program OR izvaja Zveza Sonček v Elerjih nad Ankaranom, ne pa v toplicah. Zato na osnovi diagnoze CP zdravljenje v toplicah ni možno, lahko pa tako zdravljenje odobrijo na osnovi drugih težav, ki včasih spremljejo to stanje. Je pa odvisno od komisije, ki tako napotitev odobrava. Vem pa, da nekatera društva za CP organizirajo in sofinancirajo letovanje v toplicah (npr. ljubljansko).
* Glede zakonodaje, ki bi omogočala večjo samostojnost in jo tudi finančno podpirala poteka poskusni program individualnega financiranja o katerem pa boste dobili lahko več informacij na Fakulteti za socialno delo pri gospe Petri Videmšek.
* O regresu za invalide ne vem nič, razen, če ne gre za regres, ki izhaja iz pravic zaposlovanja oziroma upokojitve.
* Brezplačne vozovnice ali popust zanje urejate pri prevoznikih in le-ti Vam bodo dali tudi informacijo, kaj potrebujete za uveljavljanje te bonitete. Običajno zadošča potrdilo o statusu (odločba, izkaznica, potrdilo društva).
Glede ključnega problem v zvezi z invalidnostjo in razmišljanjem delo da ali ne, pa tudi jaz nestrpno čakam na komentarje.
Lep pozdrav.
Marija
hvala za vaše odgovore in tudi sama upam, da se bo oglasil še kdo, ki razmišlja o vsem.
na vaše odgovore imam še nekaj vprašanj: 🙂
kakšna zdravstvena stanja bi naprimer odobrila komisija in po kakšni logiki sofinancira OR ostalega pa ne? Oziroma kako je mogoče, da se odločitve komisij razlikujejo po regijah za podobna stanja, to je zame nesprejemljivo. vesela bom, če se bo oglasil kdo s CP ki je dobil toplice in naj zaupa kako jih je dobil.
zanima me tudi, kje se dobi oziroma ureja izkaznica, na samem društvu ali na CSD? Na CSD so o tem prvič slišali, ko sem jih vprašala.
pa še to – zakaj invalidi ne dobijo regresa – mar ne potrebujejo morja, počitnic in vsega kar paše zraven? kam bi lahko še naslovila to vprašanje?
nič niste rekli o vsoti 58 tisočakov? kako ljudje s tem preživijo, če nimajo staršev? kdo skrbi zanje, jih oblači, nudi morje in vse kar potrebujejo za preživetje? kdo je na državni ravni odgovorem za to in zakaj je temu tako? MI res ni jasno, ker takšen denar ne zadostuje niti za hrano?
hvala za vaš čas in lep dan vam želim
saša
Lep pozdrav vsem skupaj še z moje strani!
Rada bi se odzvala na pisanje Saše, ki je rekla: “Meni je nekdo rekel, da se invalidu ne splača delati…”
Ja, če bi gledali samo s finančne strani, bi se MORDA izšlo, pa ni tako; vsaj mislim da ne. Tudi sama sem oseba s posledicami CP, sicer minimalnimi pa vendar.
Z delom se izgrajuje moja samozavest, o sebi dobivam veliko pozitivnejšo samopodobo, kot pa bi jo imela, če bi samo sedela doma in “zijala v zrak”. In pustila življenju naj teče kakor bo pač naneslo…
Seveda to pomeni opravljati delo, ki ga zmorem, sem zanjga strokovno usposobljena in me to delo vsaj malo veseli.
Kako zelo veliko pomeni pozitivna samopodoba mi lahko pritrdi vsak, še posebej pa je to pomembno za nekoga s prizadetostjo…
Res pa je tudi, da je danes ljudem z zmanjšanimi sposobnostmi izredno težko najti takšno zaposlitev, ki bi zraven primernosti dela omogočala samostojnost in dobršno mero socialne varnosti. Tudi sama se bom kmalu spopadla s tem problemom, saj bom po diplomi (zelo blizu) začela iskati službo zase.
“Zdravi ljudje” (namerno sem dala pod narekovaj!) bodo težko razumeli osebo s CP češ, “zakaj siliš v službo, saj dobivaš invalidnino in imaš svoj denar in še delati ne rabiš” (to mi je zadnjič rekla mami).
Res je danes na trgu dela negotovo stanje ko od danes na jutri nihče ne ve ali bo še imel službo; invalidnina pa ti pripada ne glede na vse…
S tem ko se recimo odrečem invalidnini, sprejmem primerno redno zaposlitev, s tem do določene mere tvegam. Toda živeti pomeni izzivati!!!
Vsak nov izziv, ki ga bom sprejela in se ga lotila z optimizmom, me bo še bolj pripravil na tisto, kar me čaka v življenju.
Torej na dilemo invalidi delati ali ne odgovarjam z DA
LP
Senka
Saša,
ne vem vseh odgovorov na Vaša vprašanja oziroma na nekatera lahko gledam le kot na razmišljanja, saj ne vem, če ima kdo naje prave in dokončne odgovore.
Težko rečem kakšno zdravstveno stanje zadošča komisiji, da odobri zdravljenje v toplicah. Res želim, da se oglasijo tisti invalidi, ki so ga dobili in povedo, kaj so pri njih upoštevali. Vem, da gre včasih za posoperativna stanja in včasih za poslabšanje mobilnosti, ki pa nima vzroka v diagnozi CP. Žal so res odločitve komisij različne poregijah in jaz lahko to pripišem le – tako kot na drugih področjih le “ćloveškemu faktorju”.
Žal ne vem o kakšni izkaznicigovorite in zato ne vem odgovora.
Glede regresa pa še enkrat: to ni pravica glede na stanje, je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja oziroma pri upokojencih je vezana na SPIZ. Seveda regres dobijo tudi invalidi, ki so redno zaposleni ali pa upokojeni na osnovi redne zaposlitve. Ne pa zato, ker so invalidi in potrebujejo dopust, pa morje.
Razprava o prihodkih posameznika je lahko zelo vroča in ima veliko različnih pogledov. Krasno bi bilo, če bi lahko dobil vsak toliko, kot potrebuje – toda ali bi znali postaviti meje v obsegu kar potrebujemo?!
Na eni strani imamo lahko v mislih višino nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč ter človeka, ki ni zaposlen in na drugi starni nekoga z 8-urno delovno obveznostjo in minimalno plačo, ki je manjša od nadomestila in dodatka skupaj. Pa sta ta dva lahko oba invalida ali pa ne. Težko je izbirati strani, ko pa oba potrebujeta več kot dobita. Danes je veliko mladih (z invalidnostjo in brez) brez službe in brez prihodkov in se prav tako sprašujejo, kako bi preživeli brez staršev.
Ne bi komentirala, kdo je za to odgovore na državni ravni, kot sprašujete Vi, Saša. Odgovornih je več in žal tudi neaktivnost posameznikov ter nesodelovanje invalidskih organizacij ter društev k boljši situaciji ne prispeva.
Pozdrav. Marija