Vceraj sem izvedla novico, ob kateri mi se je svet ustavil in moje srce me je mocno zabolelo.
Moja draga mami, stara 59 let , umira. Zdaj, ko gledam v preteklost vidim kako zivljenje pise cudne zgodbe.
Bila je najboljsa mama, pridna, prijazna, ljubeca… vse do osmega razreda os. sole. Takrat so se zacele tezave…kreganje, ljubosumlje in mamin alkoholizem. V tem casu , katerega ga zelim pozabiti, smo se prepirale, jokale, obup, solze, jeza…skratka vse. Sem bila jezna nanjo zakaj se unicuje, sem ji hotela pomagati, pomagala doma, v soli bila pridna. Potem pa spet kreganje. Zal noben ji ni znal pomagat. Pila je naprej. Cez par let, koncala sem solo in sla na svoje, sem si ustvarila druzino. In pocasi, zelo pocasi mami je
uspelo premagati to bolezen, to pošast. Nekaj let potem smo jo presenetili z novico da bo postala babica. Kako je bila srecna, jaz sem bila presrecna. Dobili smo najlepso deklico;)
Vnukinja je bila njen svet, njeno zivljenje. Tocno pred prvim rojstnim dnem, najine hcerkice pa sok, jok in spet solze. Dolg je treba poplacat, alkohol je uzel svoje.. diagnoza jetrna odpoved…
gledam jo utrujeno, shujsano, slabotno ko se igra z vnukinjo z zadnjimi mocmi. Se par mesecev, tednov ali dni… ne morem verjet da se bo nasa zgodba tako koncala!!!
Spostujte in cenite trenutke z vasimi najdrazjimi!!!!

Žal mi je, da ste vsi skupaj šli skozi fazo, ki ni bila za nikogar prijetna ter da so kljub vsemu posijali lepi trenutki, ki so vsaj nekaj časa trajali.
Življenje vedno nekaj da, nekaj vzame, nekaj skompenzira, kadar je v igri pretiravanje, je pa skorajda vedno posledica nek “davek”, ki ponavadi ni prijeten. Kakšen je ta, nihče zagotovo nikdar ne bo vedel, dokler ne bo soočen.

Velikokrat je ob spoznanjih slišati od ljudi “cenite dokler imate”, zato je hkrati bistveno, da to velja tudi za človeka samega, ki le to svetuje. Da iz tistega, kar je nekoč bilo slabše, kaj boljšega v naprej odnese. V odnosih do tistih, ki ostajajo. Saj se za nazaj stvari ne da spreminjati, še vedno pa se jih da sedaj in kar pride za tem sedaj.
Še vedno imaš možnosti, da tudi sedaj kaj dobrega in lepega odneseš v odnosu z mamo in je mogoče čas, da greste skozi zamere, bodisi odmetavanje krivd, da storite morda sedaj tisto, kar nekoč niste, da si ne boste mogli reči, da niste nekaj storili in vam bo nekoč žal in da boste kljub, nekoč neprijetnostim, trpljenju, še vedno ohranjali v prednosti lepe trenutke, ki so bili in še vedno lahko nastanejo.

Drži se.