Spoštovani.

Stara sem 32 let in s partnerjem se 15 mesecev trudiva z zanositvijo, a brez uspeha. Moje menstruacije so redne, nekoliko boleče v prvih dneh. Prehodnost jajcevodov je bp, prav tako tudi spermiogram. Tudi hormonska slika je ok, nekoliko povišan je bil le stresni hormon. Sedaj ze tretji mesec poskušava s klomifenom, sluznica je bila ob pregledu primerna, folikli so bili vidni in so kazali na prihajajočo ovulacijo, ni pa bilo vidnih  spermijev ( ovulacija naj bi nastopila v dveh dneh). Zanima me, kaj je razlog, da ob pregledih spermiji niso bili vidni? Je to lahko razlog, da do oploditve ne pride? Partner bo sedaj sicer ponovno opravil spermiogram.

S hormonsko terapijo naj bi poskušala še dva meseca brez vmesnega ultrazvoka – se vam to zdi v redu in je s terapijo smiselno nadaljevati?

Zanima me, kaksen je postopek naprej, torej če do zanositve ne pride – predlagate kakšen operativni poseg ali umetno oploditev?
Sestra prav tako ni mogla zanositi in je imela laparoskopijo, pri čemer so ji ugotovili endometriozo. Po op je naravno uspešno zanosila.

Vesela bom vaše pomoči pri odgovorih. Hvala.

Spoštovani,

ne vem, v okviru kakšne preiskave se “niso videli spermiji”. Če je bil opravljen PCT (poskoitalni test cervikalne sluzi pod mikroskopom), potem je to to in kaže da nekaj povzroča slabo preživetje spermijev v vaši cervikalni sluzi. Če vam ne uspe zanositi s pomočjo klomifena in nadzora ciklusov, potem bo po vsej verjetnosti treba poseči po postopku OBMP (IVF). Razlog bo “neplodnost neznanega izvora”. Ne vem, če bo laparoskopija kaj doprinesla k vsemu, čeprav je to bila nekoč standardna metoda diagnostike pred vklučitvijo v postopek IVF.