Imam hčerko staro 14 let-8 razred.Sem samohranilka, živim pa že 8 let s prijateljem . Z njim se krasno razumeva, edino kar se skrevava in sva slabe volje je zaradi hčerke ki je res zelo naporna. Sem zelo razumevajoča in tolerantna ampak hčerki nikakor ne pridem do živega. Ne uspe mi vcepiti običajnih moralnih vrednot: spoštovanje ,prijaznost, hvaležnost…, skratka obnaša se kot bi bila stara 2 leti – trmasto, uporno, agresivno, grozi vsem po vrsti, je prepirljiva, konfliktna, takoj se skrega in tudi išče konfliktne prijatelje.
V šoli je odlična učenka, nadarjena za več smeri, vendar tudi tu nastopajo disciplinski problemi, ki se stopnjujejo. V šoli večkrat kaj “zakuha” profesorjem (od grdega govorjenja pa do zmerjanja profesorjev in učencev do agresije in konfliktnosti)in sošolcem, zato me večkrat kličejo v šolo.Razrednik pravi da je jezen ker izhaja iz urejenih razmeren in ker točno ve, kdaj prestopi prag.

Prijatelj je na začetku poskušal pomagati, vendar on zahteva 100% vojaško vzgojo in je izredno strog, zato sva kmalu prišla v konflikt, saj se mi je vse skupaj zdelo pretirano in njegove kazni tudi pretirane. Potem je rekel da se ne bo več vmešaval v vzgojo in tako je ostalo.

.
S hčerko sva poskusili z razgovorm na lep način in ker to ni šlo tudi z raznimi prepovedmi (izhoda ven, TV, računalnik, zgodaj spat), vendar nobena metoda ni uspešna. Zadnja kar še poskušam (po včerajnem izpadu na praznovanju rojstnega dne) je da zahtevam od nje da si bo začela sama likat in opravljat še druga opravila, ki jih drugi delamo zanjo ona pa tega ne ceni.
Še naprej je zelo uporna in agresivna in čutim se nekako krivo za vse to, ker sem ji verjetno pri vsem preveč popuščala v zgodnejših letih.

Resno razmišljam o nekem psihologu ali psihiatru za mladostnike. Ne bi se rada obrnila na šolo , bi pa vas rada vprašala če mi lahko svetujete kam naj se obrnem in ali so take storitve brezplačne (imam namreč tudi finančne probleme). Skrbi me namreč da bo v srednji šoli vse slabše in če bo našla še kakšno slabo družbo …

Spoštovana Mama,
če menite, da hčerkino vedenje izstopa že v neoblvladljivo smer ,bi se lahko skupaj z njo oglasili na Svetovalnem Centru na Gotski ulici ( prav zdaj se menda selijo nekam drugam), adolescentski psihiater pa deluje na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo na Polikliniki, Njegoševa ul.( oboje v Ljubljani).V obeh primwerih je pogoj za sprejem le urejeno zdravstveno zavarovanje.

Spoštovana mama,
o sebi niste povedali žal nič, tako da lahko zadevo premeljem v glavi po svoji presoji. Moje osebno mnenje je, da ste otroku v zgodnji mladosti posvečali premalo pozornosti in sedaj deklici to primanjkuje in pozornost išče na ta način.
Pravite, da ste s sedanjim partnerjem skupaj 8 let, takrat je bil ona stara 6 in takšen otrok rabi res izredno veliko pozornosti. Morda ste takrat več energoije vlagali v partnerja, nevem. To je moje osebno mišljenje, upam da ne zamerite, ker Vas ničesar ne obdolžujem.
Morda bi bil zanimiv tudi podatek, kakšno razmerje imata vaša hči in prijatelj oz. partner; morda si nista všeč in se ga hči proba otrest, da bi vaju spravila v konflikt?
Morda mu je zamerla, da je bil deležen več pozornosti? Toliko v premislek.
Upam da boste zadevi prišli do dna in jo uspešno rešili.