Moj sin je star osem let in bo šel jutri v tretji razred. V šoli je med najboljšimi in zelo dobro uspeva, vendar pa imamo eno težavo, in sicer jutranje vstajanje. Vsako šolsko leto doslej (tj. predlansko in lansko, pa tudi tri leta, ko je hodil v vrtec), sva imela z njim ob jutrih, ko je bilo treba vstati in iti v šolo, strašne boje. Prve dni pouka mu še ni pretežko zjutraj vstati, potem pa, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo (zlasti očitno postane to potem, ko je že mimo jesensko enakonočje), pa postane jutranje vstajanje strašna muka in to traja do druge polovice junija, ko naju z možem odreši konec šolskega leta.
Vsako jutro imam naslednji prizor (jaz nisem zaposlena, moj mož pa je in gre v službo eno uro prej, kot moj sin vstane, razen če ima moj sin preduro): Sinu ob 6.40 zazvoni budilka s svetlobnim alarmom (ker je naglušen in spi brez slušnih aparatov, ne bi mogel slišati navadne radijske budilke), vendar pa budilke največkrat ne zazna. Zato pridem ob 6.45 jaz v njegovo sobo, da bi ga zbudila (v 99 % primerov še vedno trdno spi). Ko pa ga predramim, pa začne kričati, da je še trda noč in da naj ga pustim spati. Enkrat mi je rekel celo, da naj grem v službo, tako kot oče, in da se bo že sam prebudil. Ko ga končno le spravim na noge, je ura že 6.50. Potem se mora obleči (vendar mu je to muka – vedno moram biti zraven in ga nadzorovati). Ko je končno oblečen in umit, je ura že 7.00. Potem sledi zajtrk. V 99 % primerov vidim, kako mu zajtrk prav nič ne tekne in čeprav je ostalo le še za 10 minut časa (avtobus ima ob 7.20), je kot polž in se mu nikamor ne mudi. Ali mi lahko prosim poveste, če je to dober zajtrk: pol kosa (cca 3 cm x 5 cm x 1,5 cm) z maslom in marmelado namazanega kruha in skodelica čaja? To je namreč vse, kar moj sin v 10 minutah spravi vase… Ko ob 7.10 naznanim, da časa ni več in da se mora še obuti in brž iti, se še naprej ahajuta in se mu skratka nikamor ne mudi. Ko je končno že obut, je ura že 7.15 in mora naravnost teči na postajo, ki je oddaljena 400 metrov. Če ne bi imel do šole, ki je oddaljena 4,5 km, 4 kilometre hoje po zelo nevarni in prometni magistralni cesti, bi mu kar pustila, da zamudi avtobus in gre peš v šolo.
To se dogaja vsako jutro. Dvakrat na teden pa ima najin sin še preduro, in sicer ima dve uri dodatne strokovne pomoči na teden (obe uri ima v preduri, ker ob drugih urah učitelji nimajo časa). No, in takrat, ko ima preduro in naj bi vstal že ob 5.40, imamo še hujše boje, saj takrat naravnost grozi, da bo kljub temu, da bo v šolo prišel, dodatno strokovno pomoč prešprical, ker da ga utesnjuje. Primerja se s svojimi zdravimi sošolci, ki nimajo dodatne strokovne pomoči in lahko dvakrat na teden zjutraj spijo eno uro dlje. Enkrat je svojo namero skoraj že uresničil, pa ga je v zadnjem trenutku v šolski knjižnici srečala učiteljica, ki ga ima dodatno strokovno pomoč (naključje je hotelo, da si je šla učiteljica izposodit literaturo, ki jo bo pri uri strokovne pomoči potrebovala…).
Najino vsakojutrno bojevanje z najinim sinom je za naju z možem prav stresno. Moj mož je zaradi sinovega ahajutanja že nekajkrat zamudil v službo, saj je moral sina potem, ko je zaradi ahajutanja zamudil avtobus, peljati še v šolo. Že zgoraj sem navedla, da če ne bi bilo do šole 4 kilometre hoje ob zelo nevarni cesti (v večjem delu šolskega leta pa na dneve, ko ima preduro, celo ponoči), bi ga pustila, da gre kar peš v šolo… Se bi vsaj malo razgibal.
Ali mi lahko prosim še poveste, če se neopravičen izostanek od dodatne strokovne pomoči obravnava tako strogo, kot neopravičen izostanek od rednega pouka?
Drugače pa najin sin rad hodi v šolo in dobiva zelo dobre ocene. Ko pride popoldne domov iz šole, je ves vesel, vedno se z veseljem uči in zelo rad bere. Tudi domače naloge (razen spisov pri slovenščini) mu niso težava. Vendar pa je tudi v popoldanskem času negativno nastrojen proti dodatni strokovni pomoči.
Ob večerih pa je najin sinko, kljub temu, da je zjutraj ves siten in utrujen (večkrat toži, da je čisto zbit in brez energije), ves razigran in bi kar še čul, čeprav je že zdavnaj čas za v posteljo. Na vsak način hoče z nama gledati večerni film (od 20. do 22. ure) ali pa se v sobi igrati, čeprav ve, da mora zjutraj zgodaj v službo.
Naj še dodam, da se najin sin med počitnicami večkrat prebudi že zelo zgodaj. Takrat pa ga le s težavo pripraviva do tega, da nazaj zaspi. Tako se je med letošnjim poletjem nekajkrat pripetilo, da se je najin sin zbudil ravno takrat, ko se je oče odpravljal v službo in je šel v sosednjo sobo gledat, kako se oče pripravlja za v službo…

Pet črk…,

predvidevam, da ima otrok tudi pomoč surdopedagoga? Kaj vam ta svetuje?
Se vam zdi, da otrokov problem izhaja iz njegove težave (naglušnost) ali je zgolj posledica »spalnih navad«?
Kako pa otrok funkcionira na urah dodatne pomoči pred poukom? Ste kdaj poskusili, če je njegovo funkcioniranje boljše po pouku? Ne sicer, če se »špricanje DSP« šteje kot neopravičen izostanek – ampak zagotovo takšno špricanje ni v prid otroku.

Ja, moj otrok ima eno uro pomoč surdopedagoga (mobilnega), drugo uro pa pomoč svoje učiteljice. Letos pa bo imel moj sin pomoč surdopedagoga po pouku, zaradi česar bo imel le eno preduro.
Jaz sem vseskozi mislila, da otrokov problem izhaja iz njegovih spalnih navad in iz slabe kakovosti njegove budilke (ali pa je njegova budilka postavljena narobe, tako da je najin sin ne zazna?). S surdopedagoginjo nismo nič govorili o tem problemu, ker doslej ni bilo potrebe. Razen enega poskusa špricanja dodatne strokovne pomoči je moj sin vseskozi dobro sodeloval pri dodatni strokovni pomoči, tj. brez vsakih problemov. Ko se namreč sprehodi do postaje in nato od postaje v mestu do šole, pride k sebi in lahko normalno sodeluje. Takrat, ko je poskusil špricati, pa je bilo to zato, ker mu prejšnji večer nisem dovolila gledati njemu zelo zanimivega filma, ki se je začel ob 20. uri (bojda so se s sošolci pogovarjali, da bodo film gledali in so se tudi naslednji dan, tj. po filmu o tem pogovarjali in je bil moj sin za ta film prikrajšan in zato zelo besen).
Toda tudi, če bi obe uri dodatne strokovne pomoči moj sin imel po pouku, to problema z jutranjim vstajanjem ne reši, saj ima probleme tudi, ko mora vstati normalno. Tudi danes zjutraj ni šlo brez težav, saj se je kot ponavadi spet obiral, ko bi se bilo najmanj treba.
Ker doslej še nisem slišala, da bi bili lahko problemi z jutranjim vstajanjem povezani z naglušnostjo, vas prosim za več informacij o tem. Predvsem me zanima, kdaj vidimo, če je problem z vstajanjem posledica naglušnosti, zakaj pride do teh problemov (sama ne vidim nobene korelacije med naglušnostjo in problemi z jutranjim vstajanjem), kako se jih odpravi in še kaj.
Zanima pa me še, ali ima sinova vsakodnevna jutranja trma lahko trajnejše posledice za njegovo duševno zdravje? Katere duševne bolezni se lahko zaradi tega razvijejo?

Bom na vaše vprašanje opzorila še Francko.

Spoštovani,
očitno je, da ima sin premalo spanja. Večerni film do 22. ure odpade, ker mora 8-letnik ob 21. uri že spati. Še posebej, če ju zjutraj tako slabe volje. Enostavno zahtevajte, da gre ob 20. uri v postelji.
Vodite si dnevnik ur spanja vsaj mesec dni. Ampak čez teden ne more iti spati ob 22. uri.
Želim Vam znosnejša jutra.
Te jutranje obremenitve bodo postale za vse vas lažje, če bo odšel spat ob 20.00. Zvečer pojdite z njim v sobo, preberita kakšno pravljico, TV odpade. Naglušnost po mojem mnenju pri tem nima nobene veze. Ne dovolite si takšnega mučenja celo leto. Čez poletje najbrž rabi manj spanca, ker so počitnice in ni utrujen od šolskega dela in tudi vožnje.
Dejstvo pa je, da mora fant pri svojih letih vstajati kar zgodaj. Ampak tako pač je…
Vem, da bo protestiral, da gre spati brez filma; odločno mu pojasnite, da je očitno zjutraj preveč utrujen in da mora spati malce več.

Poskusili smo s tem, da bi najin sin šel ob 20. uri v posteljo, torej nobenih večernih filmov in drugih večernih aktivnosti več, ampak takoj v posteljo. Vendar pa se je izkazalo, da če gre v posteljo ob 20. uri, do 22. ure ne zaspi, čeprav sam pravi, da se trudi zaspati. Torej le ni tako utrujen. Zjutraj pa vsakodnevne težave pri jutranjem vstajanju. Danes zjutraj je najin sin imel preduro, pa je bil zelo slabe volje, in to kljub temu, da je šel prejšnji večer ob 20. uri v posteljo.

[hr]
Naj še dodam, da najin sin tudi s tem, da ima dodatno strokovno pomoč (surdopedagoga) enkrat tedensko po pouku, ni zadovoljen. V ponedeljek, ko je imel surdopedagoga, mi je, ko je prišel domov, povedal, da je bil zaradi te dodatne strokovne pomoči prikrajšan za igro s sošolci. Ne vemo, kaj lahko še storimo. Je mogoče, da bi najin sin imel dodatno strokovno pomoč med poukom, namesto kakšne druge ure? Odkrito sovraži glasbeno vzgojo, ki mu je dolgočasna, in bi jo z veseljem zamenjal tudi z uro dodatne strokovne pomoči.

Jaz sem z mlajšo imela isti problem, zvečer TV, zjutraj pa jamranje. Potem smo uvedli uro za spanje, najpozneje ob 21h. Dvajset minut kasneje sem preverila stanje in ugasnila luč. Zjutraj pa smo uvedli, eno klicanje in en opomin. Potem sem samo naznanila, da čez 5 minut odhajam in če noče na avtobus naj pohiti.

Spoštovani!

Še vedno čakam na odgovore na zgornja vprašanja, in sicer:
Predvsem me zanima, kdaj vidimo, če je problem z vstajanjem posledica naglušnosti, zakaj pride do teh problemov (sama ne vidim nobene korelacije med naglušnostjo in problemi z jutranjim vstajanjem), kako se jih odpravi in še kaj.
Zanima pa me še, ali ima sinova vsakodnevna jutranja trma lahko trajnejše posledice za njegovo duševno zdravje? Katere duševne bolezni se lahko zaradi tega razvijejo?

Kljub temu, da smo otroku ukinili večerni film, se namreč problemi z jutranjim vstajanjem ne nehajo. Zjutraj se mu ni tako težko zbuditi kot mu je težko zlesti iz postelje. Pravi, da mu je zjutraj lušno v postelji in da bi rad še malo poležal… Tako ga pustim pet minut poležati, potem pa se teh pet minut raztegne na pol ure, tako da mu zmanjka časa za zajtrk…
Naj še dodam, da sem govorila z otrokovo surdopedagoginjo glede problema z jutranjim vstajanjem pri mojem otroku, pa se mi je dobesedno smejala, ko sem jo vprašala, če je možno, da so težave z jutranjim vstajanjem mojega otroka posledica naglušnosti. Izpadla sem kot trapa. Zato bi rada, da mi malo osvetlite to zadevo, da se bom lahko s surdopedagoginjo bolj konstruktivno pogovorila. Nimamo vsi surdopedagoške izobrazbe,…

Pet črk,

sama ne vidim povezave med naglušnostjo in težavami z jutranjim vstajanjem.
Bolj je povezano z družinsko rutino, ritmom, ko ga imate.
Bom še opozorila Francko.

Spoštovani,
Kar se vstajanja tiče, bo najbolje, če se pogovorite z otrokovo zdravnico. Sama nimam nobenega medicinskega znanja, imam pa dokaj podobno težavo, kot vaš fant. Tudi jaz bi kar nekako vodoravno lezla iz postelje ob 5. uri zjutraj. Čez vikend pa »skočim«iz postelje seveda ob 7.30. uri.
Kar čutim pri sebi je, da moje telo ob 5. uri še ni pripravljeno za »hitro skoči, se obleči, pojej, ali imaš vse, kar je potrebno za šolo, pohiti, čaka te avtobus, zamudil boš, kaj je pa zdaj to …«
Jaz potem do 6. ure pijem kavo, poslušam radio, se pogovarjam z možem, se počasi oblečem, uredim in grem.
Razmišljam, da moram najprej nujno pognati energijo (ki še počiva) po telesu. Mogoče pa je to to, da si moram najprej dvigniti krvni pritisk (ki je še ob 5. zelo nizek).
Če si zaspim, je pa približno tako kot pri vašem fantu – če bi bila otrok bi najraje besnela (ne šla v službo), ker pa sem odrasla in imam zaviralne mehanizme (vem, da mi bes ne bo nič pomagal ….) seveda samo pohitim.
Zakaj pogovor z zdravnico:
– zato, da veste ali je vzrok mogoče v krvnem obtoku oz. telesne narave,
– zato, da vam svetuje, kako pomagati otroku (in vama z možem), da bo zjutraj lažje zafunkcioniral (ali kakšna drobna masaža stopal, čaj t.j. več tekočine…
Če bi bila prepričana, da je zadeva bolj problem otrokovega »nagajanja«, lenobnosti (vi govorite o otrokovi trmi), bi vam svetovala, da pa ga vi spremljate do šole tiste dneve, ko zamudi prevoz.
Dobili ste že nekaj mnenj, da naglušnost in težava z vstajanjem nista povezani. Temu mnenju se pridružujem tudi sama (razen, če bi lahko bila naglušnost nekako posledica podobnih dejavnikov kot nizek krvni pritisk – preprosto če bi imela neke skupne vzvode v značilnostih delovanja živčnega sistema, kar pa najbrž ne bo držalo.).
Zagotovo pa ni povezave med otrokovo težavo vstajanja in duševnimi boleznimi. Res me bi zanimalo, kako ste vi povezali ti dve temi. Zame je to vprašanje zelo nenavadno, mogoče ga pa ne razumem dobro.

Francka

Spoštovana Pet črk (Petra?),

kar ste napisali, je popolnoma normalno. Iz težavnega vstajanja, s katerim se srečuje ogromno otrok (še sam sem bil med njimi) in odraslih, ste naredili celi doktorat iz mazanja kruha, ahajutanja (poležavanja?), ponavljajočega se kronološkega vzorca do 5 minut natančno itd. Pojav je normalen in neodvisen od vseh dodatnih dejavnikov, ki ste jih naštela. Tudi, če hodi ob 22:00 spat, se mi to ne zdi sporno, saj spi zadostnih 8 ur. Če ga boste naganjali prej spat, je možno, da bo še 2 uri gledal v zrak in se premetaval kot nasedli kit ali pa bo zjutraj še bolj utrujen. Kadar spimo več kot je potrebno, smo zjutraj lahko še bolj zaspani.
Če mora hodit zgodaj spat in zjutraj zgodaj vstajat, ni čudno, da je slabo volje. Sej nima nič od dneva. Sicer na vstajanje ne morete imeti velikega vpliva, ampak ne silite ga s hrano. Naj naredi le najnujneje in gre. Po napisanem sodeč ste verjetno izredno komplicirana mama in mogoče niti ni tako napačna tudi njegova opazka; da si najdite delo (ker potem boste imeli manj časa za kompliciranje iz nepomembnih stvari).

LP, Tomaž

Pri nas smo naredili kar urnik:

5.10 bujenje, WC, oblačenje (pustim ga v sobi, za oblačenje potrebuje precej časa)
5.45 zajtrk
6.00 umivanje, oblačenje
6.15 odhod

Nekajkrat je zamudil zajtrk, kaj več ne, ker se za vsako stvar precej sekira in vsaj toliko potrudi, da mu uspe. Če je preveč jamranja in hitenja na koncu, gre naslednji dan 10 min prej v posteljo (spat hodi ob 8h) Če mu uspe prehiteti urnik, ima za nagrado na izbiro zjutraj risanko ali zvečer 15 min dalj računalnik ali karkoli bo pač počel.

Vmes grem delat kaj drugega (spraznit stroj, posodo pospravit) in samo par minut pred uro opozorim, pokličem, če je že.

Pri tamali, ki je kronična zaspanka, zaenkrat vseeno ni težav: Vstane ob 7h, se obleče, poje zajtrk, se umije in odpravi na avtobus v 20 minutah :))))