Težave, o katerih bom spregovorila, so zelo občutljive. Težko je o njih govoriti, pa čeprav sem skrita za psevdonimom. Vendar, ker sem že tako zelo obupana, sem se odločila za ta korak, da vas prosim za pomoč in nasvet.
Naj poskušam najprej na kratko opisat najin okvir. Poročena sva 9 let, trije majhni otroci, najina starost nekaj čez 30, oba v službi, živimo v svojem gospodinjstvu. Lepo se razumeva, imava se rada, skratka imava lep partnerski odnos in tudi kot družina lepo funkcioniramo. Vendar ni vse gladko. Manjka nama tista povezanost, ki se rodi »v postelji«, kjer imava midva težave. Povedala bom zelo direktno. Mož me v postelji ne zadovolji. Da ne bo pomote, da boste razumeli, da mi mož ni dovolj. Ne, ne gre za to. Gre za to, da ko je najinega spolnega odnosa konec, sem jaz nepotešena (beri brez Vrhunca). Mož konča prehitro (prezgodnji izliv) ali pa se celo zgodi, da reče, da je mislil, da sem jaz že končala.Za kar seveda ni bilo z moje strani nobenih znakov, iz aviona bi lahko videli, da mojega orgazma ni bilo. Nikakor ne pričakujem, da mora mož narediti vse, nisem pasivna,niti frigidna. Vendar se nama venomer zatika, in to žal vedno pri meni.
To je seveda zelo boleče, frustrirajoče,… Spolnost v zakonu ni najpomembnejši element, vendar če na tem področju škripa, postane to zelo moteče in zelo negativno vpliva na najin odnos in na moj odnos do njega. Povedano povsem odkrito, ga zaradi tega kot moškega zelo težko spoštujem. Prizadeta sem in me boli. Prezgodnji izliv še lahko razumem, vendar kot sem omenila, ne gre samo za to. Najbolj me boli, da je to egoistična poteza. Najstniki so hitri, zaletavi, mislijo samo na svoj užitek, moški po 30. letu pa naj bi vedel, kako stvari stojijo. Kako se zadovolji žensko in naj ne bi hlastal zgolj za lastnim užitkom, ampak naj bi sebe postavil (zaradi moških telesnih značilnosti-danosti) na drugo mesto, skratka za žensko. Boli me, ker se mi potem niti ne opraviči, niti se ne zmeni za mojo bolečino. Jaz sem vsa užaljena, boli me, on pa se obrne na bok in zaspi. V najini postelji se počutim kot lutka za napihnit iz sex shopa. Seveda mi je zaradi tega čedalje manj do spolnosti. Majhni otroci in utrujenost gresta z roko v roki, kar pomeni, da je najina spolna dejavnost minimalna, pa še takrat ko je, je ponižujoča. Tako se vrtiva v začaranem krogu. O vsem tem sva se seveda že n-krat pogovarjala. Razmišljala sva o partnerski terapiji, pa zaradi narave najinega problema, za to nimava poguma. Tudi svoja razmišljanja, čutenja, doživljanja sem mu predstavila zelo odkrito. Z vsakim novim razočaranjem padem/va bolj globoko v začarani krog.Resnično ne vem, kaj naj storim/va.

Spoštovana DaisyMarjetica,

zelo lahko razumem stisko, v kateri se nahajate oz. nahajata. Čeprav bi za vaše vprašanje bil morda bolj primeren strokovnjak za področje spolnosti, vam bom vseeno podala nekaj svojih razmišljanj ali usmeritev. Sprejmite le, da zaradi te težave niste nič manj vredni ali sposobni (niti vaš mož), niti se vam je ni treba sramovati ali se kako drugače kriviti in obsojati. Zelo pogumno je o njej spregovoriti, modro in odgovorno pa je tudi ukrepati in začeti na tem premišljeno delati. Skupaj.

Ko sem prebrala vaše pisanje, mi je najbolj stopilo v ospredje vprašanje prezgodnjega izliva vašega moža (pri moških pogost, 1/4) in vaša nezmožnost doseči orgazem, kar je precej pogost pojav pri ženskah. Seveda je pri vas nedoseganje orgazma vezano na možev prezgodnji izliv. Razlogi so lahko zelo različni. K tovrstnim motnjam lahko prispeva jemanje različnih zdravil ali drugih substanc, lahko gre za prevelik stres in psihične obremenitve, razlogi pa so lahko povezani tudi z vzgojnimi prijemi staršev in izkušnjami iz zgodnjega otroštva (npr. religiozne vrednote glede spolnosti), zlasti kar zadeva travmatične izkušnje, kot so spolno nadlegovanje in spolna zloraba otroka, ki zelo razdiralno vplivajo na človeka in ga zaznamujejo za vse življenje. Slednje se predvsem pokaže na področju spolnosti in v partnerskem odnosu.

Pravite, da sta se z možem o tem že večkrat pogovorila. Čutim, da vašemu možu ni vseeno (tako kot vam ni) in je zaradi svoje »težave« tudi sam v stiski (imam občutek, da se je celo sramuje), saj si nedvomno tudi sam želi, da bi vas zadovoljil in da bi v spolnosti lahko uživala. Njegovo »sprenevedanje ali egoizem«, kot temu pravite, razumem bolj kot beg pred resnico, beg pred svojimi občutki, s katerimi se še ni pripravljen sprijazniti in strah pred tem, da je za vse kriv, nesposoben, zanič in nevreden. Ker je takrat tudi njemu težko in ostaja nemočen, se obrne na bok in zaspi. Seveda pa zaradi svoje stiske ni zmožen začutiti vaše. Takrat ni zmožen začutiti, da je v vas vzbudil bolečino, prizadetost, razočaranje in obup, da bo sploh kdaj bolje. Takrat ni zmožen razumeti, kaj je prezgodnji zaključek povzročil v vas. Vi pa ste jezni, najraje bi besneli in se zjokali, v smislu zakaj se mora to dogajati ravno vama. Ostanete sami, nerazumljeni, solze pa zadržite zase. Oba ostajata sama s svojo stisko, kar je do vaju krivično, zelo pa hrepenita po tem, da bi se končno zbližala, začutila in se lahko brez zadržkov predala svojim željam. Vsakič sproti, čimvečkrat bi morali možu povedati, kako se počutite zaradi vsega tega, kako vam je, ko se obrne proč in vas pusti nemočno in ranjeno, kaj pogrešate, kaj bi si želeli…Tudi mož naj odkrito spregovori, kaj doživlja ob vas. Čeprav vaju bo strah, pogovor zelo sprosti. Poskušajta se razumeti in slišati, sočutno (ne obsojati in prelagati odgovornosti na drugega).

Predlagam, da za začetek skupaj z možem obiščeta strokovnjaka za področje spolnosti (urolog, seksolog, ginekolog), ki bo znal podati oceno in mnenje glede genitalij, spolnih hormonov in možnih vzrokov prezgodnjega izliva. V kombinaciji s tem pa vama je lahko v pomoč tudi zakonski terapevt, zlasti kar se tiče vajinega partnerskega odnosa, izkušenj iz otroštva ter nezadovoljstva in nenehne jeze, ki se preliva med vama. (Ne)zadovoljstvo v odnosu se namreč zelo dobro pokaže pri spolnosti in je torej povezava obeh zelo močna.

Pogovorita se, odločita se, po kateri poti bosta krenila, z odločitvijo pa bodo postopoma prišle tudi spremembe. Drug drugemu bodita v veliko oporo. Srečno.

Spoštovana DaisyMarjetica zelo vas razumem in vem, da vam je težko. Se mi pa postavlja nekaj vprašanj. Ali vi sami zase veste kaj vam najbolj paše? Ali ste se kdaj samozadovoljevali? Ali ste takrat doživeli orgazem? Moje mnenje je da morate najprej spoznati sami sebe. Pri meni je tako da najleže doživim oragazem v točno določenem položaju. Položaj ki ženski najbolj ustreza ga mora vsaka sama najti, moški tega res ne mora vedeti. Ko ženska ve kaj ji paše, to poiskuša moškemu pokazati, usmiriti njegove roke in jeziček na pravo mesto. Jaz mislim da se bo vaš mož potrudil samo nekako pokazati mu morate.Važna je predgigra.Pred odnosom v romantičnem razpoloženju spita kakšen (1-2 dcl) kozarček (ne preveč!!!) vina. Nočem da bi kdo narobe razumel, nočem da bi kdo mislil da moramo biti alkoholiki. Samo malo se človek sprosti.