Pozdravljeni!

Najprej vas lepo pozdravljam in moram pohvaliti vaše odgovore na tem forumu, ki so v veliko pomoč. tokrat sena vas obračam tudi sama.

Pred letom dni so očetu diagnosticirali andenokarcinom zgornjega levega pljučnega krila z mestastazami na pljučih.
Zdavljenje je potekalo samo s kemoterapijo, katero je sorazmeroma dobro prenašal in zdravljenje je potekalo kontinuirano brez prekinitev (krvni izvidi bili vedno v mejah normale). Zadnjih nekaj mesecev je bilo stanje stagnacija po regresiji. Tako je zdravljenje zaključil pred mesecem in pol. Počutil se je kolikor toliko v redu. Jemlje še vedno zdravila , teotrad 2x 200 mg dnevno, medrol 2x 4 mg 2x dnevno (zadni teden odkrar so se začele težćave), fluimukan, in pa brokoli 1y dnecno in 1x dnevno žlico endovitala.

Pretekli teden so se začele pojavljati težave in sicer tiščanje v prsih in težka sapa, pravi da mu v prsne košu drhti, ter tiščanje v predelu srca.. Imel je nekajkrat dihalno stisko da smo morali klicati urgenco, kjer je prejel dodatne injekcije , da se je stanje malce izboljšalo. Kakšen dan je čisto v redu, potem se pa težave ponovijo, še zlast kadar se pripravlja k dežju in je veliko vlage v zraku ali kadar je težko vrememe.Doma še po tistih nekaj stopnicah v hiši lovi sapo in se utrudi. (Pred tem pa je še hodil na sprehode in živel povsem normalno) Zdaj me pa zanima kaj bi lahko bilo temu razlog, ker pri merjenju kisika v krvi je imel tega dovolj (enako kot doktor ki mu ga je meril in je zdrav). Ali je možno, da bi imel težave s srcem in ožiljem in bi se pojavljale te težave? Ker mi je čudno, ker med samo kemoterapijo ni imel teh težav, zdaj pa kar nankrat. Prosim za vaš nasvet kaj še lahko ukrenemo, na koga naj se še obrnemo s temi težavami, ker je imel vmes tudi kontrolo na onkološkem in so mu predpisali še Medrol, po katerem pa ni bolje. Kaj lahko še ukrenemo, oz. zakaj do tega pride?

Hvala in lep pozdrav!

Draga Maja!

Verjetno gre pri vašem očetu za zastoj tekočine v pljučih (edem) ali za sindrom akutne dihalne stiske (ARDS). Stanji sta si med seboj na videz podobni in ju ločijo strokovnjaki.

Pljučni edem (kongestija pljuč) pomeni nabiranje tekočine v pljučih zaradi zastoja krvi v pljučnem žilju. Edem nastane kot zaplet številnih obolenj srca, pojavi se tudi na višini, ob okužbah, vročini, zastoju tekočine v telesu, poškodbi glave, alergijah na zdravila ter ob pljučnih boleznih oz. poškodbah. Ko narašča pritisk krvi v pljučnem žilju, tekočina izhaja iz žil v zračne prostore pljuč (alveole). Zato je prizadeta sposobnost pljuč za izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida v alveolih. Vsebnost kisika v krvi je lahko v času, ko ni poslabšanja, pri bolniku povsem normalna. V primeru raka v pljučih je povečan upor v pljučih. Da bi se ohranil enak pretok skozi žilje in bi bila mogoča v krvi ustrezna količina kisika in ogljikovega dioksida, mora porasti pritisk. Z naraščanjem pritiska v pljučnem žilju pa je povezan nastanek edema.

Znaki pljučnega edema so težko dihanje, piskanje, kašelj, potenje, bleda koža, nagel utrip srca, prestrašenost in nemir. Sputum (izpljunek, ki ga bolnik izkašlja) je svetle do rožnate barve in penast. Vse to pomeni ogroženost bolnika in nujno stanje, ob katerem je bolnika potrebno sprejeti v bolnišnico in takoj zdraviti. Takšen bolnik potrebuje zdravljenje s kisikom, zdravimo pa tudi z zdravili. Diuretiki odstranjujejo tekočino, če je vzrok srčno obolenje, uporabljamo tudi zdravila za srce.

ARDS prav tako ni ena sama bolezen, marveč vrsta nenadnega nepravilnega delovanja pljuč v povezavi z boleznimi kot je pljučnica, šok, sepsa (huda okužba v telesu, lahko tudi pri raku) in poškodbe (prav tako rak). ARDS je obsežna poškodba pljučnega tkiva, ki se kaže s težkim dihanjem, bledico in prepotenostjo, pogosto je bolnik vznemirjen. Kasneje postane bolnik zaspan, lahko nezavesten. Ker je motena preskrba s kisikom, je vidna cianoza (modrikasto obarvanje kože, najbolj na udih).
Poškodba tkiva v pljučih zajame tudi membrano med pljučnimi mešički (alveoli) in krvnimi žilami. To se kaže s povečano prepustnostjo te membrane, zaradi česar tekočina lahko izteka v alveole ter pride do vnetne reakcije. Če se vnetje ne izboljša, pride do fibroze in trajne poškodbe pljuč. To pri bolniku preprečuje Medrol.

Pomembno je, da se bolnik strogo drži režima predpisanih zdravil ter ima ustrezno dieto (izogibanje slani hrani). Ob morebitnih poslabšanjih je potrebno takoj obvestiti zdravnika ali poiskati ustrezno pomoč. Dihalna stiska lahko nepopravljivo poškoduje vitalne organe.

Zdravila, ki jih bolnik prejema, so ustrezna, vendar morda ne bodo mogla preprečiti nastopa nove dihalne stiske. Resnost bolezni je za družino in prijatelje zelo obremenjujoča. Nekateri bolniki si hitro opomorejo v nekaj dneh, pri drugih okrevanje traja dlje časa ali pa do njega sploh ne pride in nastopi nova dihalna stiska. Nekateri bolniki umrejo hitro, drugi pa šele po dolgi in utrujajoči bolezni. To je zlasti odvisno od vzroka, ki je vodil do dihalne stiske. Če je bolnik star in ima kronično bolezen (npr. raka), si ne bo popolnoma opomogel. Tudi ob ustreznem zdravljenju vzroka ima nekaj bolnikov še vedno vnetje v pljučih in si ne opomorejo.

Učinek Medrola morda ni viden, ker je bolnik prizadet in se slabo počuti, zdravilo tudi ne bo pozdravilo njegove bolezni, vendar morate vedeti, da je to pomembno zdravilo za preprečevanje vnetja v pljučih, ki ga ne smete opustiti, saj bi bilo sicer stanje še veliko slabše.

Adenokarcinom pljuč je zelo agresivni rak s slabo napovedjo. Ker je zdravljenje potekalo samo s kemoterapijo, je šlo za paliativno zdravljenje – podaljševanje bolnikovega življenja in zaviranje napredovanja raka, pri katerem ne pozdravimo vzroka, torej bolezni same. Če se z bolnikom odkrito pogovarjate o vsem, tudi njegovi bolezni, se pogovorite o njegovih željah, ki jih ima glede zdravljenja. V vsakem primeru mu bodite v psihično oporo. Zagotovite mu, da ne bo čutil bolečin, saj nam to omogoča sodobno zdravljenje bolečine.

Lepo vas pozdravljam!
Irena

Najlepša hvala za odgovor.
Do iste ugotovite, da gre za zastajanje vode smo ugotovili domači. Glede na zdravniško strokovno mnenje bi imela pa pripombo, pregledali so ga trije zdravniki, celo stokovnjak za pljučne bolezni, pa ni nihče od njih ugotovil, da gre za zastajanje vode, vsi so se orientirali samo na to, da je pljučni bolnik in da je dihalna stiska pač od tega.
Zdaj jemlje diuretike in se je stanje v nekaj dneh popravilo.

Lep pozdrav!

Draga Maja!
Z vami verjetno ni nihče podrobneje razpravljal o dogajanjih v pljučih bolnika. V svoji obrazložitvi odgovora sem omenila nekaj razlogov, zakaj bi se bolnik utegnil slabo počutiti, saj sama ne morem po omrežju predvideti, kaj je poglavitni vzrok poslabšanja. Omenila sem tudi poškodbo tkiva in poškodbo alveolov, zaradi česar pride do povečane prepustnosti membrane in več tekočine v samih alveolih. Pri tem ne gre strogo vzeto za kakšno zastajanje tekočine v žilah, prevladuje povečana prepustnost – torej ravno zaradi pljučne bolezni, ki je alveole okvarila. V vsakem primeru se stanje izboljša z diuretiki, kar pomeni, da izboljšanje nastopi, kadar je v telesu manj tekočine, ne glede na sam prvotni vzrok dihalne stiske. Natančnejše ugotavljanje točnega vzroka pri bolniku ne bi bilo smiselno, saj je zdravljenje enako.

Lepo vas pozdravljam!

Irena

Najlepša hvala za odgovor.

S tisto pripombo nisem merila na vas, ker se dobro zavedam da prek medmrežja brez vpogleda v izvide pacienta in na osnovi dokaj skopih podatkov pač ne morete postavljati točne diagnoze paciantu. Vaš odgovor je bil zelo obširen za kar se najlepše zahvaljujem.
Zanimivo je bilo to, da ste vi takoj ugotovili zakaj naj bi šlo, žal pa tega niso ugotovili zdravniki, ki so prihajali na dom.
Skratka zaveda se je uredila, vam se še enkrat iskreno zahvaljujem za pomoč in želim še uspešno delo naprej.

S spoštovanjem Maja

Draga Maja!

Žal se nesporazum malce poglablja, zato vam odgovarjam še enkrat – prejšnjič sem vam preslabo! Rada bi vam namreč pojasnila, da so zdravniki, s katerimi ste se srečali, razmišljali pravilno. Vi sami ste do svojih laičnih zaključkov prišli verjetno tako, da ste slišali, kako bolnik diha in vas je vse skupaj spominjalo na nekakšno brbotanje, tudi hropel je in izkašljeval.

Sama sem vam podrobneje pojasnila možen nastanek tekočine v alveolih, vendar nisem mogla (ali pa si drznila) ugibati, ali je bolnik obenem tudi srčni bolnik ali ima še kakšno drugo pridruženo bolezen (visok krvni tlak?), ki bi lahko pripomogla k nastanku takega stanja. Okvara srca je možna celo povratno, zaradi same pljučne bolezni. Zdravniki pa so verjetno takoj sklepali, da je dihalna stiska nastala predvsem zaradi poškodbe v alveolih zaradi njegove bolezni. Naj povem, da sama nimam nobenih izkušenj z zdravljenjem bolnikov s pljučnim rakom, zato sem oklevala pri presoji, kaj je glavni vzrok dihalne stiske in sem vam naštevala še nekatera druga stanja. Vedeti morate, da je vsako moje forumsko “ugotavljanje” vselej samo ugibanje na podlagi tega, kar mi zaupate. Le tisti strokovnjak, ki je bolnika videl in ga pregledal, pa lahko postavi diagnozo ali o njej razmišlja in odredi nadaljne preiskave.

Strokovnjak za pljučne bolezni se s takim stanjem pri bolnikih srečuje gotovo vsaj nekajkrat tedensko ali mesečno in prepričana sem, da ga zelo dobro pozna in ni spregledal ničesar. Menim, da sem vam vse skupaj razložila premalo preprosto, da bi lahko videli, kako se omenjena stanja med seboj sorodno prepletajo in dajejo enako sliko, ob obisku pa zdravnikov bodisi niste podrobneje spraševali ali niso imeli časa za kakšne razlage.

Ta primer je vzorčni primer tega, zaradi česar vzpodbujamo vse, da sprašujejo, dokler so kakšne nejasnosti. Napak je, da si “mislimo svoje”, kadar zdravnik nekaj opravi in nato napačno sklepamo, ker njegovega postopka nismo prav razumeli. Morda je bil celo osoren in je pustil slab vtis! Ali pa je zanikal vprašanje o “vodi v pljučih”, ker stvari ne moremo tako poenostavljati. Sama si vsekakor očitam, da to pot nisem dobro izbrala besed in razlage. Vendar upam, da ste si ustvarili neko sliko o dogajanju pri bolniku, to pa je navsezadnje najbolj pomembno.

Lepo vas pozdravljam in se vam opravičujem!

Irena