Pozdravljeni!

Moja situacija je takšna: v zadnjem letu sem imela dve operaciji (za žile na nogi in za nos). Vendar pa sem imela med samimi operacijami zelo neprijetne dogodke. Ko sem bila npr. na operaciji za nos (bilo je nekaj narobe s školjkami v nosu), je bilo prej vse vredu, počutilo sem se čisto dobro, sploh nisem bila nervozna. Ko pa sem potem ležala na operativni mizi, so se približno pri polovici časa tega postopka začele težave: tam sem ležala in prav čutila sem, kako težke noge in roke so mi postale, potem sem se začela cela tresti, srce mi je hudo razbijalo. Po operaciji sem počasi šla v čakalnico, vendar pa sem bila popolnoma brez moči, komaj sem prišla do tja. Potem pa se mi je začela še omotica, mislila sem, da bo mogoče malo bolje, če bi prišla do svežega zraka, zato sem šla ven. (Še dobro, da je bil zraven oče, da mi je pomagal, saj bi sama sploh ne prišla, ker v mojih nogah ni bilo nobene moči, pa še močno me je zanašalo.) No, zunaj sem se potem usedla na prvo klop pred bolnico, bila sem kar nekaj časa tam, a moje počutje se ni nič izboljšalo. No, še malo kasneje mi je postalo slabo, močno sem bruhala, še od večerje od prejšnjega dneva je šlo nekaj nazaj… No, več kot 5 ur je trajalo, da se je vsaj malo umirila ta omotica in slabost. Verjemite mi, res je bilo neprijetno, mučno. Prej sem bila na operaciji za nos in mi je potem posledično še bolj tekla kri, zaradi tistega napenjanja.
Se mi je pa podobno zgodilo že nekaj mesecev prej, ko sem bila na operaciji za žile na levi nogi, a takrat še ni bilo tako hudo: ko mi je operativni zdravnik gledal na nogi, kako mi bo operiral, sem jaz kar iznenada postala čisto švoh (brez moči), cela sem se začela tresti, postala sem hudo bleda, srce mi je hudo razbijalo. No, tisti ki so potem tam sodelovali pri operaciji, so me takoj videli, da nekaj ni vredu, tako da sem se predčasno ulegla na operativno mizo. No, še potem po operaciji si nikakor nisem mogla priti notri, dolgo je trajalo, da sem spet prišla malo do moči in do barve na obrazu. Nisem imela pojma kaj mi je, saj se mi je tako zgodilo prvič.

Zanima me, če se še komu dogaja tako kot meni, ima kdo kakšen nasvet kako si naj pomagam, da bom vsaj malo omilila težave? Očitno moje telo nekako ne prenese tistega vonja, ki je tam v kirurški ambulanti. Ja, ko pa grem na kakšen splošen pregled v bolnico, je pa vse vredu, med operacijami je pa čedalje slabše…

Moram povedati še eno stvar, ki jo tudi ne prenesem: jaz hodim ob nedeljah v cerkev k svetim mašam in ob kakšnih praznikih župnik uporablja kadilo. Zaradi tega vonja sem jaz pred dvema letoma skoraj padla v nezavest, še dobro, da me je opazila mama, da me je spravila ven iz cerkve, da sem prišla do svežega zraka. Ja, od takrat naprej mi je takole ob takšnih priložnostih v cerkvi precej hudo, bleda postanem, cela se tresem in prav čutim, kako gre moč iz mene.

Uh, kako sem se razpisala, upam da si bo kdo vzel čas in prebral o mojih težavah in Vas lepo prosim, če slučajno kdo ve, kaj bi lahko bil vzrok, zakaj bi se mi to dogajalo? Ima še kdo podobne izkušnje?
Kako si lahko vsaj malo omilim težave, med operacijami? No, do zdaj me ni bilo strah iti na operacije, od zdaj naprej me bo pa samo zaradi teh neprijetnih dogodkov predvsem od te zadnje operacije.

V upanju, da mi boste pomagali, se Vam že vnaprej zahvaljujem,

lp