Lepo pozdravljeni!
Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da se obrnem na vas v zvezi s težavami, ki me tarejo. Sem poročen in imam sina, ki končuje srednjo šolo v Ljubljani. Do pred par leti je bil, vsaj kot jaz to vidim popolnoma normalen, razigran in živahen otrok. Kako leto po odhodu v srednjo šolo, pa se je začel zapirati vase, opuščati je začel svoje hobije. Počasi je pretrgal tudi stike z večino prijateljev. Tako sedaj v prostem času večinoma presedi doma, pred televizijo ali PC – jem. Drugače sin nima nikakršnih posebnih problemov. V šoli mu gre dobro, je kar se drugega tiče zdrav, doma tudi nimamo kakih posebnih težav; ne finančnih, ne zdravstvenih in ne z medsebojnimi odnosi. Z ženo naju skrbi, poskušala sva mu pomagati na vse mogoče načine, pogovarjamo se stalno in zelo bi vam bil hvaležen za kakršenkoli nasvet ali napotek. Če je kakršnakoli možnost, bi se mogoče lahko oglasil pri vas.
Vnaprej se vam zahvaljujem za vsak nasvet.

Spoštovani Miha,
ni nujno, da je fantovo vedenje že začetek bolezni, saj ni tako redko, da mnogi srednješolci, pa tudi študenti posvečajo vse več pozornosti elektronskim medijem, preko katerih mnogi celo navezujejo z vrstniki intenzivne stike, ki nemalokrat prerastejo v dejanska znanstva in kasnejše osebno druženje.Pišete, da doma nimate nikakršnih težav z medosebnimi odnosi, zato bi bilo pričakovati, da boste svoje vprašanje namenili najprej sinu.Bolezenska doživljanja bi se najprej pokazala v šolskem neuspehu, motnjah spanja in prehrambenih navad. Če je vse to prisotno, bo treba obiskati strokovnjaka, pred tem pa poskusite nekaj zanimanja posvetiti njegovemu ukvarjanju, pogovorita se tudi o njegovih načrtih za prihodnost.Pišite še.

Lep pozdrav
Seveda sem najprej vprašal sina, kaj ga muči in zakaj se tako zapira vase. Oba, jaz in žena posvečava veliko pozornost medsebojnim pogovorom, a nekako ne moreva pomagati sinu. On sam pa tudi ne more ali ne zna pojasniti svojih težav. Drugače pa v šoli ni popustil, tudi s hrano in spanjem nima kakih opaznejših težav. Ravno glede njegovih načrtov za prihodnost pa nastane problem. Zdi se mi nekako preveč nezainteresiran, nekako vdan, pasiven. Ker to traja že kar nekaj časa, bi vseeno rad videl, da se pogovori s strokovnjakom. Prosim, če mi lahko svetujete kaj v to smer. Kot rečeno, sin končuje srednjo šolo v Ljubljani.
Hvala za morebiten nasvet.

Spoštovani Miha,
če tudi sin občuti opisane spremembe kot motnjo, ga pospremite do Posvetovalnega centra na Gotski ulici v Ljubljani, za podrobnejšo presojo bo namrečpotreben obširen pogovor predvsem z njim.

Tudi pri nas imamo tak problem. Sin hodi v prvi letnik faksa, ne hodi v družbo, ampak komunicira le s prijatelji preko računalnika. Je popolnoma zasvojen z njim, in to že več let. Tudi glede hrane je zelo izbirčen in nasploh je premalo, tako da pri 175 cm tehta 55 kg. Vendar ga doslej razen prigovarjanja nismo resno omejevali, saj šola ne trpi bistveno, ker je dovolj brihten. Maturo je opravil med najboljšimi na svoji šoli.
Ali je pri skoraj 20 letih sploh še možno kaj narediti?

Spoštovana Lenči,
glede na to, da je fant polnoleten in študijsko uspešen zoper njegovo voljo ne morete storiti ničesar.Vendar ne vrzite puške v koruzo,poznam kar nekaj ljudi, ki so si prav preko elektronskih medijev toliko razšili obzorje in področje kontaktov,da so se začeli družiti najprej s sebi podobnimi po interesih, nato pa še z drugimi. Kar zadeva izbirčnost in nizko telesno težo , je v prvem letniku študija opravil sistematski zdravniški pregled,kjer bi bil na morebitno pomanjklivo zdrvstveno stanje tudi sam posebej opozorjen, povprašajte ga malo po tem.Z vaše strani mu priskrbite več gibanja ( ne pozabite, tudi gibanje veča apetit)Domnevam, da mu športi ne dišijo, lahko pa vam sam, kaj prinese iz bolj oddaljenega konca mesta, ali vas spremlja pri nakupih.Ničesar niste napisali o vašem družinskem vzdušju, saj hrana in študij menda nista vse o čemer se doma pogovarjate, ali pač? Pišite še, če pa bo sin sam začutil željo, da bi pri svojem vedenju kaj spremenil, naj se oglasi predvsem pri svojem splošnem zdravniku, lahko pa v Zdravstvenem domu za študente univerze v Ljubljani na Aškerčevi obišče tudi psihiatra.

Sam poznam svet računalništva in interneta izjemno dobro in podrobno. To je nevarno področje, še posebno za mlade. Potegne te notri in ven je težko priti. Tovrstne težave ima danes res veliko najstnikov, predvsem fantov. Žal rešitve ne poznam ker se s tem nisem toliko ukvarjal. Imam pa nasvet. Temeljito preverite kaj vse fant počne na internetu saj lahko tam tiči eden izmed razlog. Obstajajo celo programi, ki potihem bedijo zadaj in beležijo aktivnosti otrok. Namenjeni so prav tovrstnim primerom.
Lahko je seveda tudi kaj tretjega, morda hujšega. Bodite pozorni.
Poznam primer iz Ljubljane (iz prve roke), ko je gospa šele po SEDMIH letih ugotovila, da je sin na heroinu. Kako je ugotovila? Takrat je bil že tako globoko, da je rabil enormno veliko denarja in začel krasti doma. Danes se pred šolo dobi čisto vse.
Želim vam, da bi vaš sin postal takšen mož kot si to želite.