Pozdravljeni,

stara sem 25 let, pred mesecem dni sem diplomirala in v naslednjem tednu pričnem s prvo službo. Prvič v življenju sem v zvezi in imam fanta, skupaj sva 5 mesecev in oba vidiva, da bi lahko iz tega nastalo nekaj trajnega. V glavnem srečna sem ampak imam pa veliko težavo.

Z mamo (enostarševska družina), s katero sva se vedno razumeli, vse sva počeli skupaj, imela sem 100% podporo z njene strani pri vsem, se sedaj ne razumeva več. Naj gre še za najmanjšo stvar (kot je pomivanje posode) bo nastal prepir, ki se bo na koncu končal z eno in isto zgodbo, kako on ni pravi zame, kako mi laže (pa ga niti ne pozna, saj sta se v teh petih mesecih videla le 3krat), kako sem sem spremenila odkar ga poznam, očitki kot so npr. kako je ona vse naredila zame in kako je pri 25 letih že eno leto skrbela zame, delala, hodila v šolo, jaz pa še tal ne znam pomiti, da sedaj nisem več njena hčera, ker ona takšne hčere ne želi, da name več ne more računati, da mi je postalo vseeno zanjo … In te besede bolijo.
Posledično ji povem vedno manj stvari, oz. kar ji povem postaja vedno bolj “prazen pogovor”. Seveda pa dobim očitek, da se več ne pogovarjava. Vendar pa, kadar ji povem kaj zame pomembnega (npr. kako sva se imela lepo, ko sva bila na kakšnem izletu), bom v naslednjem prepiru dobila nek očitek o tem. Skozi poudarja, da sem se jaz spremenila, vendar pa se je ona. Če omenim partenrja bo imela kakšno pikro pripombo na njegov račun že v naslednjem trenutku.
Res se trudim, pogosto stopim korak nazaj, skušam vse narediti, pospraviti, se pogovarjati. Vendar vedno znova naletim na zaprta vrata.
Najin odnos deluje le kadar se z partnerjem ne vidiva. Primer: v tednu ko sem zavestno prelaga srečanje z partnerjem iz enega na drug dan, sva se razumele tako kot v preteklosti, Že v naslednjem tednu, ko sem sprva seveda preverila pri mami, ali ima kakšen načrte za naju za prihajajoč vikedn in če bi lahko potem preživela vikend s partnerjem, je proti koncu tedna nastal cel halo in potem veliki finale prepira na dopoldne preden sva odšla. Ta prepir se je nadaljeval po prihodu domov čez dva dni.

Kako naj živim? Zdi se mi kot da sem najsrečnejša oseba ko sem z njim obeenem pa je moje življenje doma postalo podobno peklu.

Moja želja je le, da bi mu dala priložnost, da ga spozna, pa niti tega ne želi slišati. Izrecno mi je zabrusila, da naj ga ne vlačim pred njene oči.

V hiši živita tudi stara starša, vendar pa ob trenutkih prepirov (ki so zmeraj pogostejši) prekine stike tudi z njima.

Ne znajdem se več v lastnem življenju, Kot sem zapisala najsrečenjša na enem področju vendar vedno bolj nesrečna doma.

Hvala za vsak nasvet.

Če je mama v tvojih letih že imela tebe, potem je imela fanta precej prej kot ti, kajne?
Sklepam, da se je opekla v zvezi, mogoče se zdaj boji, da se ne boš še ti.
Kar pa NE MORE biti izgovor, da od tebe zahteva, da živiš njeno življenje, namesto
svojega.
Očitno je ona v tvojih letih že krepko odločala o sebi (in tebi) , enako pravico mora
priznati tudi tebi. V Vseh ozirih si odrasla oseba, prej ali slej boš “odletela iz gnezda”,
skrajni čas je, da ona to sprejme. Verjetno si v enostarševski družini postala center in
os njenega življenja in si ga brez tebe enostavno ne zna napolniti – živi skozi tebe, svojega
obstoja brez tebe sploh ne zna ovrednotiti.

Pogovorita se – mirno in stvarno – vprašaj jo, do katerega leta ona pričakuje, da boš ostala
samska pri njej doma – do 30, 40, 50? Vprašaj jo, do katerega leta je NJENA mama odločala
o NJENEM življenju, ali jo je res v vsem ubogala pri petindvajsetih? Povej ji, da je tvoja
odraslost in samostojnost edini možen korak naprej, da tako pač je, otroci zapustijo dom in si
ustvarijo novega, to je NARAVNO in pravilno.
Ona se pač boji, da bo “postala sama”, vendar bo morala razumeti, da ni tvoja dolžnost, da ji
do konca življenja delaš družbo, če je ona nesposobna si najti svoj krog ljudi s katerimi bi se
lahko družila, mogoče celo partnerja. Naj poskusi v tej smeri, naj gre med ljudi, naj pa sprejme
tudi dejstvo, da s tvojo samostojnostjo ne bo “izgubila hčerke”, ampak prej pridobila nove ljudi
(zeta, vnuke), ki bodo na nov način napolnjevali vaš krog…če jih bo seveda pripravljena sprejeti…

Toplo pozdravljeni,

ste mlada ženska polna energije, sredi svojih petindvajsetih, ki že začenja svojo poslovno pot. Kot pišete ste spoznali fanta, ki vam je všeč in vi prav tako njemu. Edini problem je mama, ki je globoko v sebi ne želite izgubiti. Želite si še vedno odnosa, kot sta ga imeli, ko še niste imeli fanta. Vendar mama nikakor ne zmore sprejeti, da je v vaš svet vstopil nekdo, ki vam veliko pomeni, predvsem, pa vas ne zmore v tem začutiti.

Med vama z mamo lahko pomaga samo iskren pogovor, v kolikor bo mama nanj pripravljena in se želela pogovarjati. Mamina stiska nima nikakršne veze z vašimi odločitvami in vi to veste. Prebudilo se ji je nekaj, kar je zelo globoko njeno. Resnično samo njeno. V kolikor lahko njeno stisko razmejite od svojih želja, svojega življenja, svojih potreb, vam bo veliko lažje nadaljevati svojo osebno pot. Prišli ste do točke v življenju, kjer se bo odnos med vama z mamo korenito spremenil. V vaše življenje je stopil moški, ki je in še bo spremenil odnos med vama. Ena drugi sta bili v oporo, ena drugi sta pomenili vse. Mama bo na tej točki morala popustiti, to pa boste dosegli samo tako, da ne boste delali, kot ona želi. Naredite, kot vi čutite in s časoma se bo umirilo. Najverjetneje je z vami vzpostavila zelo globok in močan stik, vedno je imela samo vas, zato je sprememba, ki jo prinaša v njeno življenje vaša osebna rast, zanjo zelo težavna in se težko sprijazni z dejstvom, da bo kmalu vse drugače, oz. da je že drugače. Vse kar resnično lahko naredite je, da delate, kot vi čutite in ji dovolite, da sama prečuti svojo stisko. Odrasla ženska je, zmogla bo, kot že veliko stvari v svojem življenju. Nekako se čutite krivi za njeno počutje, saj kot pišete ji veliko pomagate, samo da bi bila zadovoljna. Pomagajte ji, ker ji želite pomagat, ne ker se počutite krivi. Trdno stojte za svojimi načeli in prepričanji, saj resnično čutite, da je fant pravi za vas. Mamo pa začutite v njeni stiski, povejte ji, da veste, da ji je težko, vendar boste nadaljevali ta odnos, ker vam ta fant veliko pomeni. Če ne zmore, da ga pripeljete domov, ji pustite čas, nikamor se ne mudi. Ko se bo umirila in se sprijaznila s spremembo, ga boste pripeljali domov. Sledite sebi in vse ostalo se bo odpiralo spotoma. To je edina pot, ki ste ji lahko resnično zvesti, saj je zelo globoko vaša. Če se boste prilagodili in pustili fanta zaradi neodobravanja mame, boste pri naslednjem fantu plačali dvojni davek. To je čustvena stiska, ki jo mora predelati mama sama.

Vse dobro vam želim in srečno.