Imam štirinajst dni staro hčerko. Že v porodnišnici sem bila prepričana, da z dojenjem ne bo težav, pa tudi doma nama je šlo krasno. Sedaj pa dva dni težave. Če je prej kakala po vsakem podoju – izredno malo, kaka sedaj na dva dni ogromno in normalno, plenice so redno polulane. Tu ni težave. Začela pa sem jo tehtali pred in po podoju, ker se mi je zdelo, da so prsi lažje, pa tudi po podoju sem si prej iztisnila še 40 ml, sedaj pa 30 do 40 ml v celelm dnevu. In presenečena ugotovim, da se tehtnica včasih ne premakne ali popije med 15 in 30 ml, včasih pa 80 ml. Loteva se me obup, da zmanjkuje mleka. Kaj narediti.
Ob porodu je tehtala 4050 g, odpustna teža 3900 g, danes pa 4030 g. Doji se samo z ene dojke, potem ne odpre več ust in sicer med 10 in 15 minut na dve in pol do tri ure, ponoči en obrok na štiri ure. Joka ne, se pa danes zdi, da pogosteje išče dojko in ji tudi ponudim. Zadnja dva podoja: 100 ml z obeh dojk, naslednjič čez dve uri in pol 5 ml, čeprav je dolgo sesala.
Sem se razpisala vendar sem res v dvomih. Hvala za odgovor.

Draga mamica,
mleka nikoli ne zmanjka kar čez noč. Dokler dojite in še po končanem dojenju je vaša laktacija še vedno vzpostavljena, brez skrbi. Zmehčanje dojk je normalno. Trde dojke in viški mleka ob pogostem dojenju hitro izginejo, toda to vsekakor ni znak, da v prsih ni več mleka. Dojke niso posodice, v katerih bi se mleko moralo nabirati. Mleko, ki ga čutimo v njih je t.i. prednje mleko, ki se nabere v mlečnih vodih in je namenjeno temu, da se otrok odžeja. Ko pride do izcejalnega refleksa, pa se mleko (imenujemo ga zadnje) tvori sproti. Otroci so si zelo različni, nekateri se dojijo krajši čas in pogosteje, nekateri daljši čas in redkeje, variacij je ogromno, zato je nesmiselno dojenim otrokom predpisovati frekvenco in dolžino hranjenja. Če se prilagodite otrokovi želji in potrebi, ne morete zgrešiti. In kakor sami pravite, otrok ima polne pleničke, po domače pravimo: “kar gre noter, gre tudi ven”. Tehtanje dojenčka ni vedno najbolj merodajno in prijetno opravilo, saj grožnja s tehtnico visi nad vami, kot Damoklejev meč: “Ali bo otrok dovolj pojedel?” In mamica se lahko tako močno sekira, da mleko enostavno ne more navreti (krivec: hormon oksitocin, imenovan tudi hormon sreče). Poskusite se čimbolj sprostiti, gnezdite in kengurujčajte se s svojo deklico in se ne menite za tehtnico pri vsakem hranjenju. Konec koncev se otroci ne dojijo samo zaradi lakote ampak se tudi odžejajo in predvsem – stisnejo in pocartajo pri mamici. Resnično ni smiselno meriti vsakega podoja (razen če bi bil otrok resno zdravstveno ogrožen, v takem primeru bi bil že zagotovo hospitaliziran), saj imajo majhni dojenčki zelo majhne želodčke, materino mleko je na začetku zelo dobro in lahko prebavljivo in zato se otroci dojijo pogosteje in pojedo manjše količine. In 40 do 100ml je vsekakor popolnoma normalna količina mleka za to starost. Natančno merjenje količine mleka je zato smiselno le pri zalivanih otrocih.

Pravilno sklepate: deklica pogosteje želi dojenje in vi ji ga ponudite. Tako je prav. Sta na začetku, obe se šele učita dojenja in laktacija se šele dobro vzpostavlja. Č e boste dojili pravilno in pogosto bo vse v redu. Nekje v starosti okoli 14 dneva, šestih tednov treh mesecev in šestih mesecev se otroci dojijo pogosteje tudi na račun hitrega pridobivanja teže in hitre rasti. Če takrat otroka dojimo na njegovo željo, se bo ponudba v dnevu ali dveh prilagodila pogostejšemu povprševanju in tvorilo se bo več mleka.