Pozdravljeni, pri svojih 43 letih sem prišel do zelo velike težave. V življenju sem imel samo 3 resne zveze, prav toliko spolnih partnerk. Pred letom in pol sem se razšel s punco, ki mi je pomenila ogromno a sva po 5 letih ugotovila, da nekaj ne štima.
Sedaj pa k bistvu problema. Z novo punco se sestajava že pol leta, je eno leto mlajša od mene. Ker sem bil v eni od vez prevaran sem zelo preplašen glede tega. Tej punci sem zato pred nekaj časa rekel, da bi rad vedel za njene bivše partnerje s katerimi je še sedaj v stikih. Povedala mi je določene stvari, sedaj pa sem z brskanjem (ja vem, ni bilo lepo), ugotovil, da mi za nekaj ljudi ni povedala po resnici. Problem je, ker so to ljudje s katerimi se kar dosti druži in so službeno tudi po več dni skupaj. Punco imam zelo rad vendar res ne vem, če lahko to prebolim, obenem pa mislim, da ima tudi ona mene rada in me verjetno ni želela prizadeti. Naj povem, da je punca imela (za moje pojme) veliko bolj in manj resnih zvez, kar me tudi zelo moti, ampak seveda razumem, saj me prej ni bilo v njenem življenju. Kakšen nasvet, kako iti čez to, oz. kako poskusiti to razrešiti, ker sem res, res obupan.

Hvala!

Zaupanje je stvar odločitve. Tvoje odločitve. V tem ni varnosti. Zaupanje je vedno lahko izdano. Zato pride zaupanje vedno v roki s tem, da sprejmeš dejstvo, da boš v najslabšem primeru lahko znova prevaran. Če to sprejmeš, potem se ti ni treba ukvarjati ne z bivšimi partnerji (obstaja razlog da so bivši) ne z zdajšnjimi prijatelji in sodelavci (obstaja razlog, da je s tabo in ne z njimi). Uživaj v tem, kar ti ta zveza daje, dokler traja in trajala bo lahko zelo dolgo, tudi do srečne starosti.
Če boš prevaran, se boš s tem ukvarjal takrat.
To je približno tako kot s smrtjo. Nihče noče umret a vsi vemo, da enkrat pač bomo umrli. Življenje v katerem bi se vsak dan ukvarjal s tem, da boš morda prav danes ali jutri ali kmalu umrl, bi bilo pravi pekel, mar ne?
Enako je z zvezo v kateri se vsak dan ukvarjaš s tem da boš morda danes, jutri ali sploh kdaj prevaran.
Srečno!

Kako iti čez to? Dvomim, da se to da opisati oziroma sporočiti nekomu tako, da bo kar dojel in bo vse drugače. To moraš poiskati v sebi. Sam pravim, da je človek pripravljen na zvezo, ko je pripravljen ostati tudi sam oziroma se tega ne boji. Ker če se človek boji ostati sam, počne razno razne neumnosti v odnosu do partnerja, samo da ga morebiti zadrži ob sebi.
Ampak že beseda neumnosti pove, da tu ne more iti za neke pozitivne stvari, ki bi drugemu godile. Torej, zamisli si, kako bi bilo živeti brez nje. Če ti nekdo res veliko pomeni, naredi tako, da mu bo pri tebi čim bolj udobno. Če bo nekdo to izkoristil, ali pa ne, na to kaj veliko ne moreš vpivati. Lahko mu (ji) le daš vedeti, kje so tvoje meje dopustnega. Bolj kot v te meje verjameš sam, večja verjetnost je, da bodo spoštovane.
Po drugi strani pa je vajina zveza še zelo sveža, niti približno se še ne poznata, ne vesta, kolk zaupanja vreden je kdo od vaju, zato moraš dati času čas. In malo se sprosti, partner ni nikoli tvoja last, četudi se ti predaja na nek način.