Pozdravljeni
Teden dni sem v čudnem stanju. Tišči me v prsih, boli me vse in ne vem kako si pomagati. Mislim, da sem na dnu, če lahko tako napišem. Nakopičilo se je precej stvari in zdaj sem tukaj, prvič. Lahko rečem, da imam zadnje leto precej težav. Od smrti mame, mojih zdravstvenih težav s hrbtenico, ki se
ponavljajo. Po zadnji poškodbi, bi morala v službo, vendar sem kolapsirala v duševnem smislu. Otopela sem, tišči me. Kako si naj pomagam.
hvala vam že vnaprej za odgovor.

Pozdravljeni,

torej, nabralo se je veliko stvari, izgube, bolezni in so se pojavili simptomi anksioznosti. Anksioznost (tesnoba) je normalno čustvo ki ga zaznamo takrat, ko nismo prepričani ali bomo kos življenskim izzivom ki so pred nami. Seveda, pod vplivom stresnih dogodkov, se lahko tesnoba močno stopnjuje, vendar običajno najdemo pot do ponovnega ravnovesja. Če se to ne bo zgodilo, si poiščite pomoč. Bodisi v obliki zdravljenja z zdravili, bodisi s psihoterapijo (nekako je učinkovitost primerljiva). Od zdravil uporabljamo različna zdravila, primarno antidepresive ki smanjšajo tesnobo do te mere, da lahko ponovno zaživimo. Dolgoročno pa je zelo pomembno tudi preveriti, ali so nekateri vzorci pri nas samih škodljivi in nas naredijo bolj nagnjene k anskioznosti. V vsakem primeru, motnja je ozdravljiva in vam priporočam, da si poiščete strokovno pomoč.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

ponovno pišem. Moje zd.stanje se slabša, bila sem prvič pri psihiatru, ki mi je predpisal Trittico. V začetku 50 mg, potem drugi teden 100 mg. Z menoj ni bolje. Zdi se mi da tonem. Nimam energije, moči, tresejo se mi noge, slabo mi je, ne spim že 3 tedne (oz. spim max 3 ure na noč). Ne vem kaj naj naredim. Namesto, da bi bilo z menoj bolje, se mi zdi, da je vsak dan slabše.
Prosim za pomoč.

Pozdravljeni,

ne spite bolje na 50 mg Trittica? Antidepresivni učinek sicer pričakujemo po nekaj tednih, vendar je zdaj najbolj pomembno da se naspite. Morda bo po 100mg odmerku boljše, če ne bo potrebno še kaj dodati.

Žal, pri teh stvareh ni hitre rešitve, nekaj časa bo trajalo, da boste bolje.

Lep pozdrav,

Lep pozdrav, da ne odpiram nove teme… Ker ste mi do zdaj nekako vedno znali svetovati se na vas obračam tudi sedaj. In sicer, počasi se mi izteka porodniška in me čaka služba… Zaradi tega sem zelo tesnobna. Od samega poroda naprej sem na Paroxatu 40mg in moram reči, da je bilo do sedaj kar lepo in znosno… Ampak zdaj pa spet tile napadi. Kako bom zmogla, ali je to to, vedno bolj razmišljam o minljivosti življenja, tega se bojim, ni mi jasno zakaj itd. Strah me je, da bi si bila zmožna kaj narediti zaradi otroka, da se mi zmeša. 🙁 grozno. Tako zelo se bojim vsega, Pa sem na zadnje ko sem hodila k psihoterapevtki( nekak 4 mesece), vse razčistila, povedala mi je tudi, da pri meni ne gre toliko za bolezensko stanje, kot pa nezaupanje vase in na sploh takšen karakter. Vsega me je kar strah. Takrat me je bilo če bom zmogla biti mama, pa sem res vse naredila do sedaj kot je treba, sem si dokazala da zmorem. Ampak pred vsako novo odločitvijo pogorim 🙁

Ali naj zamenjam AD, ali bo to izginilo samo od sebe ali kako? Prav bojim se življenja, pa takooo lepo je

Pozdravljeni,

jaz svojim klientom priporočam, da če se težave ponovijo, se ponovno oglasijo k meni, in malo ponovimo in utrdimo vse kar smo prej delali. Včasih je par srečanj dovolj, da se ponovno vrnejo na stabilno počutje. Verjetno 4 mesece psihoterapije ni bilo dovolj, da se težave trajno odpravijo, lahko pa da so tudi drugi dejavniki, da psihoterapija ni bila dovolj uspešna. Zdravila ne bi menjavala zaradi trenutnega poslabšanja. Mislim, da je vzrok v stresu ki ga doživljate ob ponovnem vračanju na delo in bo verjetno minilo ko boste našla ponovno ravnovesje.

Lep pozdrav,

Hvala za odgovor,

sem pa res v začaranem krogu 🙁 Ko sem bila noseča me je bilo strah poroda, ko sem rodila, me je bilo strah kako bom sploh zmorala imeti otroka… Vedno ampak res vedno so v meni močni dvomi in nizka samozavest( od otroštva naprej, vedno so me, in me še zavijajo v vato). Zdaj me je na smrt strah, da pride do izgorelosti, ker sem že nasploh anksiozna in imam verjetno toliko več %, da padem v izgorelost?

lp

Pozdravljeni,

za izgorelost je potrebno imeti določene osebnostne lastnosti, kod so perfekcionizen, želja po ugajanju drugim, izrazita storilnostna naravnanost, deloholizem, nepripravljenost razdeliti delo, nesposobnost reći ne itn. Ker vas ne poznam, težko rečem, ali ste nagnjena izgorevanju, bi pa prej pomislila da ste predvsem anksiozna. Vsekakor pa je to stvar za debato s vašo psihoterapevtko, ki vas pozna.

Lep pozdrav,