terapija za avtista
sem mati 2 letnega sinčka, ki ima nekaj značilnosti avtistov (je samostojen, drugi ga ne zanimajo, se ne odziva na svoje ime, v družbi se igra sam, včasih ima neke čudne geste z rokami, pri nekaterih igrah rutinsko ponavlja določene stvari, ne govori, se ne pusti cartati, se ne pusti česati, prati zob, striči nohtov,.. je zelo trmast, ko se nekaj zapiči v glavo mora biti tako, včasih tolče z glavo ob tla, z igračam se igra drugače kot drugi otroci, vedno gleda eno in isto risanko). Zato bi prosila kje bi lahko dobila kakšne vaje (terapije) za ravnanje s takimi otroci (po možnosti v slovenskem jeziku). To sem sicer omenila pedjatrinji, ki pa je rekla, da je mogoče prezgodaj. Vseeno bi rada z njim delala kakšne vaje.
hvala in lp
poglejte na spletno stran http://www.avtizem.com. tam je opisanih nekaj vaj. in kolikor sem imela stika z avtizmom so ti znaki, ki jih naštevate kar pogosto prisotni pri avtistih. mogoče ne bi bilo slabo se obrniti tudi na gospo jurišič(zd metelkova).lahko pa se mi javite tudi na mail.
lp
Zdravo,
samo ne čakat, da bo pediater rekel, da zdaj pa gremo naprej, da vidimo kaj je narobe z otrokom. Sama zahtevaj napotnico za defektologa, specialnega pedagoga, psihologa,… saj jih je kar nekaj v Sloveniji, ki ti bodo znali povedati, ali je s tvojim otrokom res kaj narobe. Večina nas, starsev otrok z avtizmom, smo bili “odpravljeni” z besedami, da bo ze bolje, naj se malo pocakamo, da je pac bolj samosvoj otrok — vendar ti poslusaj svoje srce in glavo in pojdi naprej. Pomagajo ti lahko specialisti, ki ti bodo povedali, kako z otrokom delati.
Terapij pa je kar nekaj, odvisno od otroka, ker ni vse za vsakogar.
Srecno!
Pikolo,
se opravičujem za čakanje na odgovor.
Literature v slovenskem jeziku je nekaj (npr. ), vendar pa kljub temu zelo malo. Nekaj vaj, predvsem pa izkušenj lahko dobite tudi na straneh
in ). Različne oblike terapij za avtiste pa šele sedaj počasi prihajajo k nam (npr. ABA; Pecs..)
Najprej bi vam svetovala, da vašega otroka pregleda defektolog ali/in logoped (če ste iz Ljubljane se obrnite na ZD Metelkova; v okolici Maribora na Center za sluh in govor, na Primorskem pa na Center za korekcijo sluha in govora v Portorožu).
Za terpijo nikakor ni prezgodaj.
Za razvoj govra so pomembne predgovorne sposobnosti – npr. vzpostavljanja očesnega stika, skupna pozornost (ko z otrokom gledata predmet o katerem govorita). Običajno otroci, katerih govorni razvoj zaostaja (kar po vašem opisu pač sodim) za sovrstniki, zaostajajo tudi v predgovornih sposobnostih, ki so za učenje govora in socializacije zelo pomembne. Nekaj napotkov v zvezi z njimi boste dobili v knjigi “Majhni koraki” (predvsem v knjižici 3). Majhni koraki je sicer program, ki je bil napisan za otroke z Down sindromom, vendar se nasvete in vaje da uporabiti pri celi paleti otrok z zaostankom v razvoju.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (07-08-06 23:52)
napadi (krči in odsotnosti) so se prenehali. Vmes je imel le še neke vrste streslajev z rameni, pa smo tudi za to dobili zdravilo. Sedaj ko je vse to prenehalo pa se mi vedno bolj zdi, da živi v svojem svetu, kakor sem že na začetku opisala. Sicer z mano rad sodeluje, rad ima da skupaj gledava knjigice in da mu kažem kaj je narisano. RAd se lovi in skriva. Obužuje miline mehurče tako da jih poči. Zelo rad se vozi z z mano na kolesu ter z avtomobilom. V sedežu je resen in zelo močno opazuje okolico. Voziček pa mora obvezno sam manovritat (noče v njem sedet ampak ga on poriva) in sploh ga ne smem pri tem motiti, sicer čisto “ponori”. Pa še to otroški tricikel sploh ne zna voziti. Nanj se vsede, ko mu rečem naj da nogice na pedala jih da in ko bi moral zavrteti oz. pritisniti pedala pusti vse skupaj in gre dol z tricikla. Pri tem mi sploh ne dovoli da mu kaj pomagam. Čim mu ponudim pomoč je konec – takoj gre dol z bicikla. Tudi za druge reči, ne pusti moje pomoči. Dokler sam ne pogrunta kako stvar funkcionira. Ne pusti da mu jaz zobke krtačim (sam malo pošara po ustih in to je to). Zdnjič me je začudilo to, da sem mu uspela postriči nohte na rokah (se je pustil in je gledal). Ponavadi niti pod razno ni to dovolil, tako da sem mu morala to v globokem spanju opraviti. No to je le nekaj stvari značilnih za našega malčka.
Pikolo,
epileptični napadi) imajo “vlogo”, odvisno pa je koliko jih je bilo in kakšni so bili ter koliko časa so trajali. Nekaj pa tudi “naredijo” zdravila.
Če še ne obiskujeta kakšne terapije, se obnita na naslove, ki se jih napisala v prejšnjem postu.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (16-08-06 23:09)