terapija po Vojti
Ana,
jok je povezan z “razbijanjem” starih (nepravilnih) gibalnih vzorcev, na vse zadnje odvisen tudi od otroka (pa tudi terapevta). Nekateri otroci jokajo bolj, drugi manj. Pa samo pri Vojti, tudi pri klasični fizioterapiji, Bobathu…
Upam, da se bo oglasil, kakšen starš in vam povedal svoje izkušnje. Lahko pa vprašanje postavite tudi na:
Nekaj o fizioterapiji po Vojti pa na:
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (28-08-06 14:47)
Oj!!!
Ker v Soči ni časa, sva se z otrokom vključila v Staro goro. Tja hodiva vsake 3 mesece na delavno terapijo, psihologinja sodeluje z njim. Imamo tudi fizioterapijo. Moram priznati, da moj otrok tudi joka. JE FANTEK STAR DVE LETI IN POL. Zaradi krajših rok razvija posebno držo. Delamo vaje za hrbtenico.
Prvič je jokal, drugič pa ne več, saj je uvidel, da to more počet. Veliko pomeni otroku pogovor o tem kaj se bo dogajalo.Da v razgibavanje vklučiš igro. Spoznala sem veliko mamic in verjemite, da noben otrok se vsak dan ni vrnil v smehu iz terapij.
Živijo!
Predvidevam, da je ga. Tanita opisovala terapijo po Bobathu in ne po Vojti. Pri Vojti držiš otroka v prisiljenem položaju in pritiskaš na točke, ki sprožijo odziv mišic. Pri tej terapiji otrok mora delati, pa če to želi ali ne, zato tudi običajno joka.
Mi delamo terapijo že 1,5 leti, sin je bil tako hipoton, da še za jok ni imel moči. Zdaj se je že precej okrepil, zato tudi več joka. Odziv mišic je pa dober.
Terapija ne boli je pa neprijetna za otroka.
lp, Maja