Tašče povejte, če je to normalno
Draga nona Karolina,hvala lepa za pozdrav!
Ves,dolgo sem si dopovedovala,da na drugih forumih ne bom sodelovala,pa me je to s tascami kar razzalostilo.Kaj je vendar z ljudmi,da hodijo vsak po svojem bregu
in ne najdejo mostu,da bi si prisli naproti!?
Enkrat berem o babici,ki ji nevesta ne da vnukinje,drugic o groznih tascah.Mogoce,ker nimam takih izkusenj,tega tudi ne razumem.Moja sestra je 11 let mlajsa od mene;jaz sem bila maturantka,ona prvosolka.Zelo jo imam rada in se se danes,zlasti po mamini smrti cutim odgovorna do nje.Mamo zelo pogresava in se vsak dan z veseljem slisiva ali pa srecava.Pa to ni nobeno vtikanje v druzino,,je le potreba,da se slisiva. Ne znam si predstavljati praznikov brez skupnih druzinskih kosil ,kaj sele,da bi koga izkljucila.Sestra prizna,da je imela v mami in ocetu preveliko pomoc in bi bilo bolje,da bi se prej osamosvojila.Zdaj se tega mocno zaveda.Jaz razumem in se v to nikoli nisem vtikala,bila je pac mlajsa in v moji naravi je bilo,da se cimprej osamosvojim.Tudi kuhala sem ze pri 15 letih.Mama v sluzbi.Oci me je vedno vzpodbujal,ceprav je bila kaksna jed bolj cudna.Ze zaradi tega sem se potrudila.
Druga stvar,ki je zanimiva,zakaj se nic ne oglasijo tasti in zetje.Smo res samo zenske tako prekleto zoprne, bodisi kot neveste ali tasce?Ima me,da bi jih izzvala,pa se s tem vec ne bom obremenjevala.
Tudi jaz sem kdaj hcerko policala ob nepravem casu,ali so se ravno odpravljali ven,ali je bila v banji…Potem sem ji pa rekla,naj poklice ona,ko zeli govoriti in ima cas.Ko poklice,dava slusalko dol in jaz poklicem nazaj,ker telefoni v tujino res niso prav poceni.Se nikoli pa mi ni ocitala,da so ji moji klici odvec.Zgodilo se je tudi,da sem ji morala povedati po telefonu pravljico,ki je ona ni poznala,ker je sine hotel tisti vecer prav to.Pa tudi recept za prezganko sem ji morala povedati.Bila je bolna in ji je zadisala prav prezganka.Tole z e mailom pa je veliko bolje:jaz napisem,ko sem dobre volje,vidim,kaj napisem;ona prav tako.Preko telefona sem pa vedno malo vznemirjena.Posto dobim tudi od zeta in prisrcna pisma od vnuka,ki se zna saliti in me vedno spravi v dobro voljo. Sicer jih z mozem res pogresva.
Tako,Karolina,oprosti,ce je moj post malo dolg,mislim pa,da si oseba,ki sem ji lahko povedala svoje mnenje,ker sem ga nekomu morala.Ostaniva pridni babica in nona pa se tasci.Lep vecer babi
ne vem no Ana, bolj kot berem odgovore na tvoje probleme tule, se mi dozdeva da so tukaj same tašče. Pa da se v tvojem pisanju kar malo prepoznajo, pa branijo svoje okope..beri gonijo svoj prav.
Sama nisem ne tašča ne snaha, sem pa na svoje oči videla kako je moja babi (očijeva mama) 18 let uničevala mojo mamo s 100 in eno finto. Mirno lahko rečem, da ji moja mama ni dajala vzroka, no morda je bil edini ta, da ji je vzela sina. Finte so bile pa tiste…malo po malem..opazka pred vsemi kako ima bratranec dobro žensko -dohtarco, pa prihodi na obisk, ko je VEDELA, da imamo namen nekam it (za 1. novembra na primer), pa klici ob najbolj neprimernih urah, pa recimo takrat sem bila stara 6 let in sem tole videla…moj brat se je takrat ravno nučil prosiit za kahlico, pa ga babi ni pustila na wc sredi noči in se je zato polulal v posteljo. Potem ga je pa pretepla. Ko sta oči in mami prišla iz večernega sprehoda se je pa spravila na mojo mamo, kaj da ne uči otroka prosit za kahlo in da se pri svojih x letih bi mulc ja lahko navadil prosit, ne pa v posteljo…. Če ne bi videla ne bi nikoli verjela, da je kdo lahko tako žleht. Seveda za vse, ki so jo poznali je bila zelo fina gospa.
In take male nedolžne finte, če jih sešteješ se ti odpuli. Tudi kaplijce lahko napolnijo kozarec, a ne?
Torej drage tašče..1klic ali 5 ali 10 klicev ni nič narobe, če pa vam nekdo pove, da so moteči vi pa še kar vstrajate…potem je pa to druga zgodba…Nespoštovanje življenjskega prostora mlade družine.
Mogoce se en uporaben nasvet v primeru “vztrajanja”: Ce ima moz moznost, naj nastavi zvonenje na neslisno…Telefonsko slusalko na stabilnem tlefonu pa odlozi za dve uri, ko nocete vznemirjanj….In naslednji dan naj mimogrede v sluzbi poklice mamo in vprasa, kaj je hotela, ker ima izkopljen telefon zaradi miru, ko se dojencek odpravlja spat…Tako nekako, da bo koza cela in volk sit…Mogoce ji bo pocasi zacelo postajati jasno, da so telefonski klici moteci, ce ji ze moz ne zmore tega normalno dopovedati…. A to naj ureja on sam s svojo mamo, da ne bosta trcili “face to face” in bi se potem zacel spetir….Tega pa najbrz noces, kajne? LP!
Drage forumovke,
vsekakor hvala vsem. Bilo je takšnih in drugačnih odgovorov. Če ne drugo, sem ob vsakem odgovoru tehtala določen pogled na stvar. Ravne poti do rešitve ni, saj je tui nisem pričakovala. Morda bo tudi čas pokazal svoje.
In morda še za konec- zakaj se ne morem sprijazniti s situacijo takšno kot je in se “navaditi” na klice, ozirama se ob njih ne vznemirjati:
zato, ker imam rada odrite odnose, brez spletk, fint in podmetavanj. Z nekom se razumem ali se ne razumem, oz. odnese med ljudmi imam rada razčiščene, ker ne prenesem pretvarjanja. Pretvarjanje mi vzame veliko energije in me blazno moti. V primeru moje tašče odnos ni razčiščen. Prva prilika za korak naprej bo ta vikend. Glede na to, da je moj mož (ki svojo mamo dobro pozna) za dokončno mirno in sporazumno rešitev tega problema skeptičen, sem tudi jaz. Ampak, nikoli se ne ve. Priložnost ji bomo vseeno dali.
Draga Ana!
Pravilno razmišljaš, sama moraš narediti mir!! Najprej moraš misliti na svojo družino. Pomembna sta vidva z možem in otrok, ne pa vse babice in dedki! Oni so imeli že svojo priliko, da si ustvarijo družino, tako kot njim paše. Sedaj pa imata vidva z možem svojo priliko! In izkoristita jo!
Vse babice in tašče, ki se super razumete s svojimi kčerkami, sinovi, zeti in snahami imate res srečo in mogoče tudi niste istega karakterja, kot anina tašča.
Vprašajte pa se le, kako bi se vam zdelo, da vas npr. hči ali pa snaha skoz kličeta in zaslišujeta. Da nimate niti malo miru. Saj občasni telefonski pogovori so prav prijetni, a meja mora biti!
Lep dan, pa brez zamere!
poli
Mita, povsem se strinjam s tabo, da se da veliko (oziroma vse odnose med ljudmi) rešiti s pogovorom. Sama sem tak človek, ki želi priti stvarem in nesporazumom do dna. Vendar včasih pogovor preprosto ni mogoč-druga stran na pogovor ni pripravljena (s svojo taščo sem se “pogovarjala” deset let, zdaj ko sem stvari zaostrila do konca-pa po naravi nisem taka in je zato tudi trajalo toliko časa, pa kar naenkrat razume veliko stvari). Jaz sem se iz svojih izkušenj naučila, da je naprej treba poskusiti s pogovorom, tudi večkrat, razložiti, pojasniti, kaj se v nas dogaja in kako posamezne dogodke in stvari doživljamo, če pa pogovor ne uspeva, če imaš občutek, da komuniciraš s steno, pomaga edino “šok terapija”.
Lep pozdrav vsem!
Petra
Živio!
Imaš res problem s taščo. Moje pa ni! Hočem reči, nikoli ne pokliče. In tudi moj mož jo redko kliče. Ko jo je enkrat poklical, ga ni spoznala po glasu. Saj ne želim, da bi klicala vak dan, a res, kakor da je ni. Če pa jo obiščemo, samo jamra, enkrat ali dvakrat na leto pa jo tudi jaz pokličem, in spet jamra. Kaj naj s tako taščo.? Hvala bogu, da ne živim z njo. Živimo pa v istem mestu, tako da bi se lahko večkrat videli. Ne spomnim se pravzaprav, da bi nas kdaj povabila na kosilo.
Bog ji daj zdravje. Saj v bistvu ni žleht, bolj preprosta je, a razmeroma inteligenta in pravzaprav se vsi norčujejo iz nje kot da se boji telefona, čeprav ga ima že deset let. Tako to je druga plat medalje od tašč. Kakšna bom jaz? LP