Pozdravljeni,

Isto vprašanje sem postavila že na forumu »življenje ah to življenje«, pa so mi večinoma odgovarjali, da se s situacijo moram sprijazniti, zato me zanima še mnenje iz vašega foruma.

Problem je v tem, da tašča vsakodnevno (včasih večkrat na dan) kliče mojega moža. Z mojim možem nima pristnih odnosov, tako, da mi njeno klicanje nekako ni normalno. Če ga kdo vpraša po mami, pove na glas, da je zoprna in tečna. Mož jo skoraj nikoli ne kliče, pravi da ravno zato, ker ga ona kliče tako pogosto, sicer jo bi (seveda občasno). Klici so vedno v popoldanskem času, tako, da nas »moti« še v tistih redkih uricah, ko sva lahko skupaj.

Poročena sva 2 leti, pred tem sva z možem hodila 1 leto, imava nekaj mesecev starega dojenčka. Midva se krasno razumeva, najin zakon je poln ljubezni spoštovanja in razumevanja. Nekaj časa tem telefonskim klicem nisem dajala toliko pozornosti, sedaj pa me je začelo pošteno motiti. Mož sicer že 7 let ne živi doma pri starših, pove, da ga je mama do poroke klicala občasno, sedaj pa se klici čedalje bolj stopnjujejo. Res ne vem, zakaj mora mati odraslega sina, vsakodnevno najti nek razlog za telefonski klic. Tašča živi 1,5 uro vožnje od nas. Npr.: kliče kakšno je vreme pri nas, potem če smo gledali to ali to na TV, v glavnem velikokrat brezzvezne stvari. Poleg tega non-stop sprašuje, kdaj pridemo k njim na obisk. Npr. če smo bili ta vikend, že ob odhodu začne »kdaj se spet vidimo«, potem pa takoj v ponedeljek naslednjega tedna zopet začne s telefonskimi klici, da če pridemo čez vikend, ki prihaja. Potem če rečemo da ne, nas prepričuje, kako bi za dojenčka bilo dobro, da spremni zrak,…če pa rečemo da pridemo, se začne spraševati, kaj naj skuha za kosilo, pa kaj naj pripravi za dojenčka, pa da če bomo prespali…in to ne v enem klicu, ampak večkrat. Čez prvomajske praznike smo bili na krajših počitnicah. Želela je, da ji sporočimo, ko bomo prispeli, kar smo tudi storili. Pošteno pa me je pogrelo, ko je čez dva dni poklicala, da se nismo že dva dni nič oglasili.

Bog ne daj, da pridemo kdaj samovoljno na obisk, npr: neko obdobje ni toliko klicala in smo rekli, danes pa bi šli samovoljno na obisk- smo poklicali in rekli, da bi prišli, pa je bilo, da nima pospravljeno, da nima pripravljeno nič za kosilo in da ne moremo priti.
Nazadnje ko smo bili na obisku, je možu ko mene ni bilo zraven govorila, da otrok nima nobenega reda in nobene vzgoje. Mene kliče kakor kdaj, ima obdobja klicev v zvezi z vnukom in obdobje tišine. Pred nekaj dnevi me je spet klicala, pa sem se odločila, da slušalke tokrat ne dvignem in jo ne pokličem nazaj, ker itak se s sinom sliši večkrat na dan.

Sicer ima mož še enega brata, ki živi v isti hiši z moževimi starši na zgornjem nadstropju. Moj mož je tašči bolj priljubljen kot drugi sin. Mož me v času, ko sva še hodila, ni dolgo časa želel spoznati s svojimi starši (točen razlog ne vem- verjetno njegova mati). Ob prvem kontaktu, me je njegova mama skoraj popolnoma ignorirala. Na dan poroke, je sinu rekla, da ima še čas, da si premisli. Njeno mnenje je bilo, da je najina zveza prehodnega značaja in da ne bova dolgo skupaj. V času nosečnosti, se je do mene na enkrat spremenila in mi začela kupovati darila (tudi precej draga- npr prave bisere), potem pa odnehala, ker je ni dosegla želenega efekta. Tašča je namreč navajena, da je ona »šefica« vsem okoli sebe, tak odnos ima tudi do svojih prijateljic in če hoče biti kdo z njo dober, ji mora biti podrejen.
Mož se ji do neke mere upira- nekajkrat ji celo reče, da jo bo poklical nazaj in jo potem ne pokliče, ker ve, da bo spet nekaj težila. Toda ona ne odneha in pokliče spet ona. Rekel mi je, to tudi njega moti, a da na žalost stvari ne more spremeniti, ker tudi če ji reče, bo ona klicala itak naprej (res ji je že enkrat jasno povedal, naj ga ne kliče toliko, a je bil mir morda kakšen teden). Nekajkrat je poskušala za nas planirati tudi druge stvari- bivanje čez vikend v neki koči itd., a smo se temu uprli.

Sprašujem vas, kaj in kako lahko situacijo spremenim v manj motečo? Povem vam, da mi njeni klici že pošteno grejo na živce. Moje stališče je, da smo mi trije (jaz mož in najin otrok) družina zase, popolnoma neodvisna od drugih in nismo dolžni polagati račune nikomur. Kje smo, kaj delamo in kako živimo vsako minuto našega življenja je samo naša stvar. Seveda ima tašča osnovno pravico do stikov s svojim sinom in vnukom, samo vse ima svojo mero. To, kar ona počenja je preveč in negativno vpliva na najino zvezo.

Z mojimi starši se slišim približno 1x teden, če je kaj takega morda še kateri krat vmes, ampak ni nihče nadležen in me pustijo, da v miru živim življenje s svojo družino.

Prosim za nasvet.

Zdaj pa že rahlo utrujaš…Telefon lahko izklopiš…pa še v istem kraju ne živite…
Koliko pa te je manj,če se mož pogovarja s svojo mamo?Obiskom se pa valjda lahko izogneš ali jih omejiš na minimum.

Ana, nič se ne bom delala pametne, ampak življenje je polno kompromisov in diplomacije, seveda. Ljudje so že vedeli, čemu so si izmislili pregovor o lepi besedi, ki lepo mesto najde.
Veš, ko sem pred leti živela daleč daleč stran od domovine, je tast po moževem odhodu v službo zjutraj preprosto vdrl v spalnico in me nadrl v jeziku, od katerega sem razumela vsako deseto besedo, da naj končno že neham lenariti in naj takoj vstanem.
Malo sem zajemala sapo in štela do sto, nato sem skuhala obema kavico in se dobesedno ročno pogovorila o vremenu in tako naprej, ampak naslednji dan se to ni več ponovilo, še več – uporabil je edino angleško frazo, ki jo je poznal in mi rekel: I love you.

Hočem ti reči, da je vsa modrost v smislu za empatijo, ki ga nekateri premorejo, drugi pač ne. Tvoji taščici tu in tam odpusti, če hoče slišati mnenje o včerajšnji TV oddaji in jo zanima, kakšno je vreme pri vas. Kadar boš najbolj jezna, se poskusi vživeti v njeno kožo in lažje jo boš razumela.

Veš, taščic žal ne moreš kar ukiniti, ko se poročiš.

lp
Modra

Hoj Ana!
Tvoj moz je odrasel in bo ze znal povedati, kdaj ima dovolj, ko mu bo res dovolj….Ne razumem pa, zakaj se ti nerviras v zvezi s pogostimi klici, ce ne prihajajo na tvoj telefon…Tega “problema” se pac ne bos mogla lotiti ti osebno, ker se te direktno ne tice! Bi mogoce tako reagirala tudi v primeru, ce bi moza non stop klicaril kaksen prijatelj, ki bi non stop potreboval kak nasvet ali obcasen klepet??? Ce koga motijo pogosti klici po telefonu je resitev obilo!
Ves, tisto o vremenu: ni tako hudo vprasanje, kakor mislis, kajti ce sem postena, potem tudi sama vprasam po telefonu kaksno prijateljico v oddaljenem kraju o vremenu, kajti vreme je res pogosto muhasto..Vcasih pada v eni obcini vecjega mesta, v drugi pa ne…In vprasanje o vremenu je potem ze kar razumljivo, je pa posledica cisto navadnega firbca tistega, ki vprasa….
Tasce si ne mores izbrati in modro je, ce z njo nekako shajas…Se dobro, da je dalec, kakor pravis…Ze tu imas profit glede na moj obcutek, da ti ni prevec pri srcu ze a priori….LP!

Predvidevala sem, da so na tem forumu strarejši in sem hotela slišati še njihovo mnenje. Posebej sem hotela slišati gospe, ki so tudi same tašče. Se ti opravičujem, če sem te s svojo temo zamorila. Ni bil moj namen.

Lep dan ti želim

Čutim,da se ti je zdel moj odgovor malce grob…Ampak povem ti lahko,da nisem več rosno mlada in da imam taščo,ki tvojo prekaša za najmanj desetkrat….Dokler sem se sama požirala zaradi njenih spletk sem bila nesiguna in nervozna.Pozneje pa sem se zaradi svojega zdravja nehala obremenjevati z njo in njenimi vragolijami in začela živeti.Ti si poskusi ustvariti svoj mir,mož pa bo že poskrbel zase,saj je verjetno že velik fant…Imaš pa prav – tema je res moreča – mene spravi v obup,ko vidim,koliko ljudi trpi zaradi stvari,ki se jih da rešiti s POGOVOROM!

Ana ,lahko preberes moj odgovor za Kiko. Lp babi

Sem prebrala. Nažalost moja tašča nikoli ne bo postala enostavna in preprosta, ker to ni njen način in njen karakter. Na tak ali drugačen način si bom napravila svoj mir (kot mi je napisala mita) in živela življenje naprej.

Lep pozdrav.

Ana,a ti pa misliš, da starejši ne sodelujemo na drugih forumih kot je ta? Ker sem prebrala vse odgovore namenjene tebi tu in tam te sprašujem, če si se ob njih kaj zamislila?
Kajti tudi jaz sem že tašča (mislim da imava z nevesto prav lep odnos), imela pa sem do pred tremi leti tudi jaz taščo, ki ni mogla biti boljša kot je bila. Zelo jo pogrešam. Toda vsaka je morala kdaj potrpeti in tudi ona je imela svojega sina rada in nas je včasih “morila” s svojo radovodnostjo.
Tudi v odnosu med taščo in zetom, ter nevesto vidim, da sva si z Babi podobni.
Zato tu pozdravljam še Babi, če bo to prebrala.

Veste kako draga Karolina in ostali podobni,

sedaj se pa res že malo butasto počutim, saj imam občutek, da gre večini malo že počez z odgovarjanji na moje vprašanje. V tem primeru bi moj post lahko mirno preskočili in odgovarjali na teme, ki vam ležijo. Nihče vas ne sili brati in sodelovati. Ljudje imamo različne probleme. Takšni in drugačni forumi so namenjeni našim problemom in že nekajkrat so mi bralci foruma prav lepo znali svetovati. Morda je za veliko večino ljudi problem s taščo že vsakdanji. Moj zakon traja šele dve leti in sem na nek način “nova v klubu”.

Čisto zares mi je žal, da sem svojo temo sploh dala na ta forum. V bodoče bom res dobro premislila, predenj vas bom vprašala za nasvet.

Lepo se imejte.

Oprosti Ana, torej ni jasno, kaj si hotela slisati! ??
Postavila si vprasanje in te je zanimalo, kaj mislimo tule na tem forumu…..
In kje je zdaj problem? LP!

jz mislim, Ana, da imaš očitno problem sama s seboj. Zdej ko ti odgovori ne dišijo, najbrž si pričakovala, da bomo vsi udrihali po tvoji tašči, zdej ti je žal, da si postavila vprašanje? Malo prej bi na to pomislila.
čavči

Draga Ana! Ves,forumi so vcasih pomoc,da si olajsamo duso.Pricakovati konkretno pomoc v takih primerih, kot je tvoj,,je malo naivno.Ljudje smo zelo razlicni in vsak vidi problem s svojega zornega kota.Zato lahko izrazimo le svoja mnenja. Svoje tezave bosta pa morala resiti sama z mozem in njegovo mamo. Beseda tasca mi gre tezko z jezika in je ne rada uporabljam.Skoraj v vseh jezikih cudno zveni.Recimo ” safta”,”suocera”,se najlepse se slisi v angl.” mother- in- low”…

Prepricana sem,da si boste znali podati roko.Se to,babice ljubijo svoje vnuke in so tudi zato tu,da jih malce crkljamo in seveda,nas kdaj pa kdaj zanima,kako je z novo druzino.Mislim,da je sreca nasih otrok,tudi ko odrastejo,nasa najvecja sreca.
Pa ne misli,da sem posesivna.Da se je hcerka vzivela v novo okolje,,je samo dokaz,da je bila vzgojena z vsem spostovanjem do njenega mladega zivljenja in odlocitev. V upanju,da boste te tezave uredili, lep pozdrav babi

Bom pa še jaz odgovorila na tvoje vprašanje – ni normalno.Jaz tašča še nisem, vendar hči ne živi več doma. Je res hudo za mamo, ki ima rada svojega otorka, da se navadi, da ga dnevno ne mori. Jaz bi tudi zelo rada vsak dan vedela, če je hči v redu, pa se zadržim in je ne kličem vsak dan, ker mi je popolnoma jasno, da je to moteče. Če ima pa nekdo svojo družino, pa sploh.

Ponca,

motil me je stavek:

Ker sem prebrala vse odgovore namenjene tebi tu in tam te sprašujem, če si se ob njih kaj zamislila?

Lp.

pa tebe očitno moti cel svet na čelu s taščo … Sicer pa ena krava se sama ne bode,pravi star pregovor!

če boš še kdaj postavila kakšno vprašanje,pa napiši še kakšne odgovore pričakuješ,da tisti,ki drugače mislimo ne bomo odgovarjali….in te spravljali v sveto jezo!

Se mi sploh ne zdi res, kaj ste jo napadle – mene bi tud motilo, če bi mož npr. v treh urah 3x z mamo govoril kar tako brez veze in vsak dan ( ne, če je kaj nujnega). Npr. se spravita kopat otroka, pa ziiiiiiin – telefon, pa tašča sprašuje kakšno je vreme, pa dasta otroka spat, si pripravita večerjico, pa ziiiiiin – telefon, pa tašča sprašuje kaj gledata po TV itd.. A vam ne bi šlo na živce?

Za mojega pokojnega moža je bila moja mama grozna, medtem ko je bila za zdajšnjega partnerja čudovita ženska. Vse je odvisno od tega, koliko se ljudje med sabo spoštujemo, sprejemamo, toleriramo in zaupamo. Za vse to pa se moramo tudi malo poznati. In vedi, da če nekoga ne prenašaš, to drugi čuti in temu primerno reagira. Jaz imam hčerinega moža iskreno rada, medtem, ko sinovi partnerici zaradi negativnih okoliščin na začetku nisem mogla zaupati. In ko so mi jo drugi hvalili, sem gladko odgovorila, da je ne poznam, saj sta se zaradi mojega začetnega nezaupanja izogibala kontaktov. Ko se je opogumila in stopila nekajkrat v kontakt z mano in ostalimi, sem se je navadila in ji bolje zaupam.Tudi tvoja tašča čuti, da je ti ne prenašaš, zato se boji, da izgublja tudi sina in mu je neneno za petami,oziroma za slušalko. Ko ti bo enkrat zaupala, da jo sprejemaš kot mamo svojega moža in babico svojega otroka in da niste njena odlomljena veja, se bo umirila tudi s klici. Torej nenehno telefoniranje sinu ni normalno, ampak precej se boš morala tudi sama potruditi, da se bo to spremenilo.
Lep pozdrav
Alenka

Vem da hoces slisati odgovor, da to ni normalno, vendar. Jaz imam podobno situacijo vendar obrnjeno. Mene moja mama klice skoraj vsak dan, kar tako da me vprasa kako sem, ravno tako se slisim s sestro skoraj vsak dan, in moram priznati da mi gresta vcasih na “zivce”, da ne govorim kako gresta na “zivce” mojemu partnerju. Vendar imamo pri nas vedno navado, da se poklicemo, sploh pa ce gremo kam na dopust – toliko, da vemo, da so srecno prispeli, da so se srecno vrnili… pri partnerju pa te navade nimajo in jaz jo pogresam, in mi je kar malo hudo, da tasca nikoli ne poklice kako smo oz. kako je z vnukom – sploh kadar je bolan. Vendar spremeniti ne morem nobene, niti mame niti tasce. Edino ker me pri vsej stvari moti je to, da moj partner tega noce sprejeti, kar pa se mi zdi ne fer, ker ce jaz nisem uzaljena, da tasca ne pokaze nobenega zanimanja (pa se sicer z njo krasno razumem) potem tudi on ne bi smel biti, da me klice moja mama. Pa se nekaj je, ko si zelim miru, preprosto ugasnem telefon :o)