Živjo…sem nova na forumu in me zelo zanima vaše mnenje. S fantom sva skupaj že kr nekaj časa in problemov s taščo nisem imela. Na kar sedaj izvem, kako je fantu govorila čez mene nekaj kar sploh ni res in to samo zato, ker ni prenesla, da ji je moj fant (torej njen sin) en dan prej povedal neko zadevo, v katero me je silila že večkrat in sem ji tudi vedno uklonila. Šlo je za zadevo, ki mi je šla na živce že nekaj časa in morda čeprav je mislila s svojimi dejanji dobro, ni razumela kako se počutim jaz. Kakorkoli že, mislim, da ni imela nikakršne pravice govoriti čez mene, sploh pa je izjavila stvari, ki ne držijo. Opravičila se mi je za to, da me je silila v določene stvari, ni pa se opravičila za njene besede glede mene. Še vedno čakam na to, vendar pravi, da ona ni ničesar storila. Od takrat naprej se ne pogovorjamo in z njimi sploh nimam stikov. Tudi vabila na razna praznovanja sem zavrnila, ker nimam s takimi ljudmi, ki imajo takšno grdo mnenje o meni, kaj delati za skupno mizo. Najhuje je, da je na svojo stran pridobila tudi že tasta in če se že srečamo kje, ko pridem k njemu, me tudi on grdo gleda in deluje popolnoma hladno. Fantu je že reku, da oni se ne bodo klanjali nobenmu. Jaz se pa tudi ne mislim, ker jim nisem ničesar storila in njegovi starši gor ali dol, ne dovolim, da kdo govori laži o meni. Najhuje pa je, da se sedaj jaz sekiram za vse to, ker vidim, da je fantu hudo, da je tako kot je..vendar nikakor ne pridem do zaključka, da bi se jim jaz opravičila in jaz lazila za njimi, sploh pa za njo, ker ji nisem ničesar storila. Ko sem tam, ima priložnost priti do mene, pa se raje obrne in gre. Če se srečamo na vhodu, samo pozdravi in gre. Enostavno pričakuje, da bom jaz začela pogovor. Vendar ga ne mislim. Fantu kr naprej utruja s tem, češ kašen je, da mi je sploh povedau kar je rekla čez mene..govori mu kašna sva, da se trmava itd. Enako tudi njegov oče. In ko jima pove, da je za to kriva njegova matka, oba rečeta, da to ne drži. Skratka, enostavno ne prizna napake, ki jo je naredila. Kaj mi svetujete? Kako naprej?

Poglej to iz tega zornega kota. Tvoja tašča ni slaba oseba, je mati, ki je nekoliko zbegana. Trenutno še ne loči med dobrim odnosom in slabim odnosom. Ne zavračaj raznih povabil na skupna praznovanja, kajti s tem se boš samo pokazala v slabi luči. Prepričana sem, da se boste s taščo še dobro razumele. Res je da človek ne more samo tako pozabiti nekaterih besed, ampak bodi prepričana, ko boš to ti storila, se boš počutila boljše. Lp.

Dečva draga, tvoja taščica je čisto ok.
Bolj bi bilo zanimivo vedeti, zakaj si ti v to skupnost prinesla vzorce o strašnem ponosu in vzvišenosti?
O kakšnem medgenaricijskem sodelovanju in empatiji ter spoštovanju so ti kaj povedali doma?

Se popolnoma strinjam s temi besedami. Sama sem snaha in sem tudi svoje otroke učila o medgenaricijskem sodelovanju, empatiji, spoštovanju…..ko sem bila še otrok in najstnica, sem v moji primarni družini živela z ostarelo teto, ki ni imela svojih otrok in je bil moj oče edini nečak in je zanjo in za strica skrbel doživljensko, brez kakih notarskih overitev in kaj še vse danes počnemo, da kasneje podedujemo neko nepremičnino.
Bilo nam je lepo, kajti tri generacije smo bili na kupu in smo se razumeli in ta vzorec sem prenesla v svojo novo družino. In ko sem se poročila, nisem izključila tašče, tasta-to so le starši mojega moža in stari starši mojim otrokom. Torej, kaj želim s tem povedati. Da je potrebno velikokrat poslušati in če ne razumeš, pač vprašaš še enkrat. Če pa tašča naredi kaj narobe in se ti še opraviči-halo deklica, kaj bi še rada več? Končno ti je dala sina, ki je tvoj fant-verjetno lepo vzgojen, delaven, spoštljiv do žensk……..
In kdo misliš da ga je tega naučil? Menda tvoja tašča in že zaradi tega bi lahko bila malo bolj spoštljiva do te osebe. Smili se mi tvoja tašča, ti ne in je tako kot je zgoraj moja predhodnica napisala-kaj so te doma naučili in kaj si sploh odnesla, če si sploh odnesla kaj pozitivnega.

lp