tašča
Z možem živiva v svojem nadstropju v njihovi hiši.
Imam taščo, ki je rojen manipulator. Z manipulacijo je prišla skozi življenje. Z jokom izsiljuje vse, ki ji niso pokorni. Skratka ona je kraljica. Ne dela nič, gnoj smrdi, zato je zelo nasprotna, da bi meli kakšno svinjo in s tem svoje meso. Na balkonu ima rože čez poletje, ki jih pokaplja z vodo, ko se pač spomni, trava pa v teh rožah ravno tako rase in gospa to travo izpuli in jo vrže čez balkon, pod balkonom imamo mizo s stoli, ampak vladarica si to pa seveda lahko privošči. Moti jo hrup, moti jo, da ji ne zanašam riti po hiši, ker ona je tako uboga in zaskrbljena, saj si od mene niti čaja ne more obetati, če obleži. Gospa zjutraj vstane, si skuha kavico, sede pred TV, vmes si vzame urco, da za tasta in za sebe kaj skuha in potem gre nazaj na kavč in je tam dokler ne gre spat. Ampak iz njenega vidika je ona edina, ki celo hiši čisti, sesa in pospravlja za vsemi. Iz dnevne ne gre poleti, ker je prevroče, pozimi je pa itak spolzko in lahko pade. Izgovorov ima na zalogi celo skladišče. Če se pa pije in je na vidiku kakšno praznovanje je čudežno polna energije, ni sledu o bolečinak v križu in kolenih, ko je na vidiku delo vse to privre na plan.
Kaj je v taki ženski? Zavist, ker je mladost šla. Ljubusumje, ker ni več edina ženska v življenju svojega sina?
tašča pač živi svoje življenje, ki ji očitno odgovarja. postavlja pa se vprašanje, kaj je eni mladi ženski in mlademu moškemu, da se odločita, da bosta namesto, da bi si ustvarila svoje življenje, šla živet k ženski, ki je ne marata in se potem ukvarjala z njenim življenjem, namesto s svojim. jaz nikoli ne bi šla živet k nekomu, ki ga ne maram. toliko karakterja pa menda sem. sploh dokler sem zdrava in mlada, ne rečem, da je človek bolan ali kako drugače omejen. Kaj je v tebi, nesposobnost, lenoba?
Očitno na zgornje odgovarjate samo,tisti, ki še niste v življenju ničesar sprobali. Kaj pa, če ti starši jokajo, kako si nehvaležen, če nočeš ostat doma, saj so ja vse samo za tebe delali, zdaj jih pa puščaš na cedilu in v strahu, kdo bo zanje skrbel… Pa so celo življenje manipulirali s tabo, da si ne upaš ugovarjati? Pa obljubljali, kako te bodo pustili v miru živeti, potem pa iz golega dolgočasja in nezadovoljstva s svojim življenjem ali partnerstvom odkrijejo nov smisel življenja v nagajanju mladim??? Ti pa nimaš ne poguma ne denarnih možnosti za selitev… Tega je na Slovenskem veliko, zato prosim, naj odgovarjajo tisti z izkušnjami, ne pa razvajene riti….
kaj naj človek še doda? Ljudje, ki nimajo poguma niti denarja niti hrbtenice niti volje – kaj naj takim rečeš? Lahko pač skupaj opravljaš taščo, ampak bo to kaj spremenilo? Ne govori ljudem, ki so šli na svoje razvajene riti. To so tisti, ki raje živijo z ljudmi in pri ljudeh, ki jih ne marajo.
Zberi pogum in denar, potem se pa oglasi.
Kaj je tebi, popolnoma se strinjam s teboj. Tudi jaz raje živim z ljudmi kot pri ljudeh. Da se razumemo, jaz ne živim pri njej, živim v isti hiši kot ona. Stanje je pa točno takšno kot je napisala Ikebana. Iz dolgočasja in smiljenja sama sebi nagaja nam. Matere s sinovi rade manipulirajo in to naša počne. Moj vzdevek dosti pove. Prebudila sem se in nikomur ne bom dovolila, da me zaničuje. Hitler je naredil drugo svetovno vojno, bil je totalno nesposoben človek, največji strahopetec na svetu, imel pa je največji čut za manipulacijo. Kdaj so ljudje spregledali? Tisti, ki takih manipulatorjev v življenju niste izkusili boste težko razumeli. Res pa je, da me nihče ne sili da stanujem kjer pač stanujem. Tukaj pa odgovora še nimam dokončnega. Jutri je še en dan. Človek obrača, bog obrne.
Predlagam,da greste na svoje.Tašče spremeniti ne boš mogla,lahko pa svoje življenje.Lahko pa si najdeš izgovor,ostaneš in jamraš naprej (tašči pa seveda želiš,da se čimpre obrne v grob). Žalostno res,vsega polno rit,jamranje,obtoževanje,stanujeta lepo “doma”. Rešitev iščita pri sebi,ti & tvoj dragi,ker tukaj je problem.
Tašča si je svoje življenje ustvarila,sina vzgojila,ti ga omožila,nista pa se še osamosvojila!
Se opravičujem, če sem koga užalila: z razvajenci imam v mislih predvsem tiste, ki so, ponavadi s pomočjo staršev, takoj na svojem, in potem ße ponavadi staršem pametujejo, jih izsiljujejo… Ostalim pa pamet solijo, kako in kaj je z njimi treba… Jaz pa – sem zbrala pogum, postavila moža pred dejstvo – in smo zadovoljni na svojem :)))
Zanimivo, kako tisti, ki so vam starši pomagali do lastne hiše ali stanovanja verjamete sami sebi, da ste do tega prišli sami. Pa me zanima kdo je bolj len, razvajen in nesposoben. Tisti, ki je ostal v hiši, ker jo je pomagal zidati ali tisti, ki so mu starši za doto kupili stanovanje ali pomagali zgraditi hišo.
Važen je odnos pa ni važno ali so starši zgradili hišo ali pa si si jo sam. Sigurno si na boljšem, če greš stran od staršev al pa tašče, nekam na svoje, kjer si sam svoj gospodar, ampak vedno pa to ni možno, ker nekateri imajo pa invalidne starše in jim morajo pomagati, vsak dan prinesti kruh, peljati k zdravniku, zobozdravniku, opraviti razne nakupe in obeznosti, pripraviti kurjavo, popraviti to pa ono in še pa še.V zakup vsega tega pa je treba poslušati tudi jamranje in pritoževanje pa sponašanje in pogrevanje razne zgodovine pa prenašati starokopitnost. Tudi meni je zelo bedno in bolano, ko mama na police hladilnika razgrne časopis, da se police ne zamažejo, posteljo prekrije s spregrinjalom vendar ga obrne na hrbtno stran, da se tam po vzorcu ne bo zamazal, po bideju nasuje pralni prašek da bo odstranil umazanijo, iz pomivalca pobere in zloži posodo v omare pa sploh ni bila oprana, le sprana, nosi moja oblačila katera sem jst že popackala pri delu s kakšno barvo tako, da mi že sosedje namigujejo da naj ji vržem to nekam, da je kot klošar, da ne govorim da so zanjo telefon in razni gospodinjski aparati kot sateliti.. Ampak kaj čem, mama je mama al pa tašča je tašča , naj ima tako če ji paše, jst pa bom imela drugače, naj bo takšna, jst pa bom drugačna.. Je pa res da se včasih vprašam al je žleht al čemu takšno razmišljanje, določene stvari se da spremenit tudi s pogovorom. Sigurno pa so na boljšem tisti ki so nekje za sebe, ločeno od staršev in se le ti ne morejo tako vmešavati in nadzorovati tvoje življenje, ne vidijo kdaj prideš kdaj greš, kdaj si na dopustu, kdaj feštaš kje in imaš obiske, kdaj si kaj novga privoščiš, ker drugače znajo kar sponašati in primerjati njihovo življenje kako niso pa niso mogli pa niso smeli…Sicer pa ljudje smo si različni tudi tašče najdejo pomanjlkjivosti pri snahah ampak včasih je treba kaj preslišat, se požvižgat in it svoje življenje naprej 🙂 Vas pa razumem, kako naporne so nekatere tašče, joj kaj vse sem že slišala 🙂
jaz tukaj “ne vidim” nič slabega razen,da je tašča plevel iz rož vrgla čez balkon.Dvomim,da je bilo tega,kar je vrgla -ogromno.
a to,kaj ona dela v SVOJEM stanovanju,ki si ga je ustvarila, tebe prav nič ne briga.
Ne razumem zakaj bi ona ,ker živi svoje življenje bila zavistna,da ni več mlada? ker ni več prva v sinovem življenju??
Ti imaš velik problem v glavi in se potrudi ,da ga rašiš namesto ,da gledaš kaj tašča počne v svojem življenju..
Tašča
Zanima me vaše mnenje se mi meša in sem res jaz kritična do tašče ali je moja tašča res zmaj na manipolativen način.Pred dvemi letmi sem prišla k hiši z novorojenčkom katerega imava s partnerjem. Že to da živiva v izven zakonski skupnosti ni bilo nikoli prav, saj so kmečka pobožna družina. In že pred porodom mi je rekla, da naj fanta prisilim v poroko s tem da mu nebom hotla dat otroka. To sem partnerju tudi povedala, kar se mi je zdelo, da ga je užalilo vendar je kmalu na to pozabil in ji ni rekel nič. Pri njih ni bilo nobenega mira ne življenja ko sem prišla z novorojenčkom iz porodnišnice mi ni skuhala nič za pojest. Je partner kuhal kolkr je zame. Sicer ji je rekel, da bo on poskrbel zame in se je odmaklna vendar je vsako jutro že ob sedmih hodila ko smo bili še na pojstli, ak je punčka jokala k je imela krčke in ni bilo partneja zraven pa tud ak je bil zraven mi jo je kr iz rok vzela in jo ona tolažila. Po nekaj času sem se začela zapirat v spalnico ki je malo dlje od prostorov nižje kjer je tašča, da nebi slišala in prišla spet gor. Hodila je gor ko sm se tuširala ko sem bila na stranišču…. in mi govorila, da nerabim partnerju vse povedat kaj mava midve kaj se pogovarjava Nekaj časa me ni to tolk znerviralo. Imajo tudi veliko njiv saj se ukvarjajo z ekološko pridelavo zelenjave. Kasneje se mi je hotlo zmešat. Da ima veliko dela mi je ko sem prišla k sebi začela nosit, da sem nam vsem kuhala.Tud ak sem kaj svojega hotela skuhat je obveljala njena želja. Nisem mela časa zase pet minut. Ostala sem sama za otroka, za skuhat, podnevi in ponoči. Začela sem noret, postala sem živčna razvalina še partner se je začel odmikat saj je po dveh tednih ko mi je kao pomagal moral pomagat tud zunaj cele dneve.Kolkr ni bil v službi je bil doma cele dneve v pomoč.Dan za dnem. Kolkr sem lahko sem šla malo k mami to mi je bilo nakoncu vse razvedrilo ki sem ga imela… S partnerjem sva se kregala zarad njegove mame vse bolj sem želela it stran. A nisem imela kam. Vsake tolko mi je omenjala poroko in na krstu hčerke je rekla moji mami kak ji je težko po njivi cele dneve da bi rada da ji kdaj pospravim še pomivalni stroj in kaj v njeni kuhinji naredim. Tako sem pol otroka nahranla, sebi gor naredila, in še njej šla dvakrat al trikrat čez dan kaj pospravit, da bi ji pomagala. Vse skup je trajalo kak teden. Dost sem imela. Tašča se ukvarja tudi z nihali in kaj pa vem še š čim. To sem vedela že prej, vendar me pred porodom to ni motilo, ko je prišla pa s svojo čarovnijo nad novorojenko se mi je pa zmešalo. Rekla spet nisem nič, sem pa omenla partnerju in ji je rekel in je vse zanikala in je verjel njej bolj kot meni. Po dobrem pol leta nisem znorela in ji vse povedala od prvega dne ko sm k hiši prišla. Obe sva jokali nekaj časa je bil mir, kmalu je bilo speti kaj drugega. Kakšna žal beseda ali opazka k mi jo je vrgla pod nos vsake tolko časa. Na njivi nisem pomagala z doječkom kot izgleda ni in ni bilo prav. Skoz mi govori kak mi je lepo, da sem sm gor z otrokom, da kak je ona živela itd…Kmalu je bil čas za v službo. Otroka smo dali v vrtec ker tašča nemore zaradi kmečkih opravil pomagat. V dveh leti niso imeli male pol mesca da bi jo malo imeli in počuvali. Pomagali so mi moji starši in partner kolkr je lahko ko ni bil v službi in doma na traktorju ali cele dneve svojim na razpolago kolk je meu fraj, na koncu so govorili, da sem itak skoz ga imela ob sebi da mi je vse pomagal. Malenkost so se stvari umirile, tudi z njimi nisem toliko bila ko sem bila v službi in s težavo sem se odločila za drugega otroka. Uhhhh to je bila tašča vesela ko sem povedala, da sem noseča. Med tem časom je imel partner pogovor z njimi ker mi je tud poroko vsiljevala njemu se ni pa upal noben nč rečt.Tud s kuhanjem se je nehalo, saj so pristaši domačega in ak sm si kaj kupla in skuhala po svoje je to za njih galofak za na gnoj kot pravi tast. Zdaj sem na bolniški in grem s prvim otrokom večkrat k mami.Saj ak bi bili tukaj odnosi drugačni in bi mi kdo vsaj malo pomagal v sedmem mesecu nosečnosti ne pa sm pričakoval bi bila z večjim veseljem tukaj. Glede na to da sem imela dva dni nazaj nizek pritisk je včeraj izjavila da ak nebi tolk okol hodila, nebi ble moje čakre k jih je gledala z nihalom prazne in nebi imela nizkega pritiska. Moja mama me po njenem mišljenju prazni in zarad nje se slabo počutim. To je le del moje zgodbe. Še toliko je drugih stvari pa bi laho pisala o tem še cel dan. Sem res le občutljiva ali je moja tašča na manipolativen način zmaj do mene in parnerja. Je pa res, da partnerja podpirajo v vsem in jim ni drugo važno kot to da jim pomaga in da jim je na raspolago. Njen sin je še vedno njena deklica, kar mi je že večrat tudi omenila.
Draga Majainlana, treba bo stran. V taki hiši nikoli ne bo miru, tvoj ima že od malega sprane možgane in ne bo uredil nič. Če hodiš na obisk k mami, se očitno dobro razumete, pa bo za prvo silo tudi kavč dober… Tvoj bo pa tako pokazal: če te ima rad, bo šel s teboj ali vendarle naredil red doma; če pa te nima rad, je tvoje vztrajanje le podaljševanje agonije v tvojo in otrokovo škodo.
Srečno!