Lep pozdrav.

S punco sva skupaj 2leti. Stara sva nekaj čez 20 let .
oba sva imela že resno zvezo in tako za znoret, če razumete. 1,5 leta živiva skupaj. Začela sva si urejati stanovanje itd. Oba redne službe, avto itd.

2meseca nazaj so se odnosi začeli nekako krhati. Skos sem ji dajal denar oz. posojal kako bi se temu lahko reklo. Ona ima večjo plačo pa še to ji je kdaj sfalilo, ker je pač razvajena in ni nikol gledala veliko na denar.(starši bili včasih premožni). Pustimo to… rečem ji malo da naj špara kej ne pa vse zapravit itd. in se je začelo.
da ji samo očitam o denarju…sploh se negre za denar…Da ji je bedno sexat z mano, da nej grem če hočem, da pomaga spakirat, denar bo ves dala nazaj kar sm ji kdaj kupu itd. da me ne ljubi, pa še dost drugih dost hudih stvari.

gre se da Pomagam ji vse od pranja do pospravljanje, do pomivanja posode itd. Če ni takoj narejeno že govori: bom že sama ti kr uživaj itd. mislm halo,trmasta je da se je za zjokat…ni nekaj po njeno, katastrofa…

poslušam sam zadne cajte k kolega pošle sms , ti je pisala katera a , pridem zarad gužve 5min. pozneje domov iz službe je že kje hodm. nakonc pa reče sj me ne zanima, ja kaj pa pol sprašuješ si mislm. nerazume da ne more bit skos po njeno.

sexava že 1mesec ne…danes je rekla da se je spremenila, da jo služba čist ubija itd. in da ji je zdej na začetku ful pomembna itd.(novo zaposlena) razumem za kreg sta oba, sam da take govori, zadne cajte sama vn hod s kolegicam, naj gre ji zaupam, …. pravi da ko gre vn me pogreša a ko sva skupaj me včasih videt ne more. poljub komaj dobim kakšen itd…

jst sploh nevem kaj bi naredu, lahko je rečt pust jo, sam ni tako lahko ker nekak se mava rada ….

Spoštovani,

v zvezi sta že dovolj dolgo, da sta iz začetne faze prešla v tisto, ko se začenjajo konflikti. S tem ni nič narobe, pomembno pa je, kako te konflikte rešujeta. Rešujeta pa jih tako, kot sta se jih naučila reševati v svojih primarnih družinah, zraven pa so še izkušnje iz vajinih prejšnjih zvez.

Videti je, da ste pripravljeni narediti zelo veliko za to, da bi bilo konfliktov čim manj, ugotavljate pa, da partnerke s tem ne pomirite, ampak samo še bolj išče prepir. Kakor da bi se umikali nazaj, ona pa bi pritiskala za vami in se to nikakor ne bi hotelo končati. Kakor da v svoji stiski nihate med strahom in jezo, pa vedno znova prevlada strah in še malo popustite – samo zato, da ugotovite, da ni nič zaleglo. Videti je, da je partnerka negotova, da se ne počuti varno, da svojo stisko rešuje z izzivanjem novih in novih konfliktov. Najbrž ste kdaj videli razvajenega otroka, ki pritiska na starše, ti pa mu popuščajo. Za otroka to ni zdravo in starši mu s popuščanjem samo škodujejo, oni so tisti, ki ga razvajajo, in k pravi ljubezni spada tudi učenje meja. Če mu začnejo postavljati zdrave meje, se otrok umiri. Morda vam je domač vzorec, v katerem je bolje, če vedno znova popuščaš; a zdaj doživljate, da to popuščanje ne vodi nikamor razen v stisko. Tu vam življenje ponuja nalogo, ki se jo boste morali prej ali slej naučiti in vam bo prišla močno prav – postavljanje zdravih meja. Samemu sebi prisluhnite, do katere meje čutite do sebe spoštovanje, od kod naprej pa čutite, da vam je mučno in da tega ne delate iz iskrene ljubezni, ampak iz strahu. Tam potegnite črto. Posojanje denarja nekomu, ki z njim razmetava, poslušanje novih in novih neutemeljenih očitkov, vse to vas bo prej ali slej stisnilo v kot, v katerem se boste počutili še slabše. Ko pa se boste mirno, a odločno postavili zase, boste laže zadihali, pa tudi dekle vas bo bolj spoštovalo.

Želim vam uspešne korake v novo smer in vas lepo pozdravljam,