Pozdravljeni,

sem poročen, oče dveh skoraj odraslih otrok. Z ženo sva skupaj že več kot 40 let. Imela sva se zelo rada. Večje težave so se pričele v letošnjem letu.

V kratkem bom dopolnil pogoje za pokojnino katere sem se neizmerno veselil, sedaj pa temu ni več tako.

Zadnje čase kakšna 2 ali 3 mesece sva z ženo v nenehnih sporih.

Pa bi kar na kratko opisal situacijo.

Očitki s strani moje žene:

Stalno zbadanje z alkoholom, čeprav alkohola ne pijem že veliko časa, imel sem obdobje 1 meseca ali meseca in pol, ko sem malo bolj pogosto pogledal v kozarec, vendar nikoli toliko, da bi lahko bilo doma kaj narobe, doma nikoli nisem bil agresiven do nobenega niti verbalno. Takrat sem si želel le, da me pusti pri miru. Vendar ne, takrat so se začeli verbalni napadi: “spet si pil, pa saj te vidim, da si pil, zapravljaš okoli, jaz pa moram delat in se ubijat….”.

Sam ji nikoli nisem očital zapravljanja, čeprav je na moj račun prihranila marsikateri evro, ker je denar kar kopičila vsa leta, v trgovinah je kupovala stvari tudi, če jih nismo potrebovali. Vsak mesec je staršema (ki imata sicer eno pokojnino) dajala določen znesek. S tem sem se strinjal. Pa vendar je to odtekalo iz skupne blagajne.

Po njeni interpretaciji noben od mojih znancev ali prijateljev ni dober za mene – vsi mi želijo nekaj slabega in od mene vlečejo denar (kar seveda ni res), dovolj sem zrel, da v trenutku sprevidim takšne “tiče”.

Če že grem v kakšen lokal, sem najraje sam, če pa že kdo prisede se pač malo družimo, skupaj kaj spijemo in se pogovarjamo o vsakdanjih temah.  Ja in pri nas je navada, da če nekdo plača “rundo”, je nepisano pravilo, da si to dolžan povrniti, če ne takrat pa drugič, ko se spet vidimo in prav je tako.

Od tod očitek, da denar zapravljam za druge, družina pa trpi. V resnici se to da “zapravljam” ne dogaja ravno pogosto, mogoče enkrat na teden. Sedaj sem začel iskati lokale, za katere vem, da tam ne bom srečal nobenega od znancev in bom svojo kavico ali brezalkoholno pivo spil v miru, da ne bi bilo spet očitkov.

Nenazadnje, me je pripravila do tega, da se izogibam ljudi.

Od kar imava otroke se je svoji družini – torej meni in otrokom izogibala na različne načine. Ne smem reči, da je bila slaba mama, ne zelo skrbna in dobra mati je.
Vedno je zadnja hodila iz službe, najpogosteje okoli 17. ure, čeprav je bila v službi že pred 7. uro, včasih že ob 5. ali 6. velikokrat pa se je vračala še kasneje, tudi ob 22. uri. Ves ta čas sem sam skrbel za otroke.

Ko je nastopil vikend smo morali  k njeni mami, tam so se spet drugi ukvarjali z otroki.

Večkrat sem ji očital, da, ko je bila brezposelna, ni uredila niti osnovnih gospodinjskih zadev.
Kopalnico skoraj nikoli ni počistila temeljito. Zdelo se ji je dovolj če z mokro cunjo obriše tla in kopalniške elemente. Vodnega kamna nikoli ni čistila.

Enaka situacija je bila stanovanje in kuhinja. Zelo, zelo redko je brisala prah s pohištva, na očitek, da je praha že na debelo, sem dobil odgovor: mene ne moti, če te moti pa ga obriši!”

Pečico v kuhinji tudi nikoli temeljito očistila, le obrisala z mokro krpo, kar je bilo za njo dovolj.
Vse ožganine od pečenja so ostajale tako v pečici oz. na steklu, tako sem za te zadeve moral poprijeti v roke sam.

Ko smo kupili novo pečico, jo je takoj zažgala z marmelado iz peciva – nikoli je ni očistila -vse sem moral sam.

Ko smo šli na dopuste sem si vsako leto vzel kredit, da sem kril polovico dopusta – ona ga ni potrebovala saj je imela svoj naložen fond.

Nekoč je “dobrohotno” izjavila, če že ti plačuješ vse račune za gospodinjstvo in hrano, bom pa jaz plačala dopust. In, ko je napočil čas dopusta, je pričakovala, da ji bom dal denar. No in sem jo moral spomniti na njen predlog in njeno izjavo. Seveda ji ni bilo po godu.

Družinskih prijateljev nimava. K nama ne prihaja nihče. Sama prijateljev ne želi, ker ti vedno “nekaj želijo in niso iskreni”.

Dejansko stanje mojega vsakdana:

Ko se zbudim začnem pripravljati kosilo,
po potrebi grem v trgovino,
pomijem in pobrišem posodo,
pospravim stanovanje, posesam, obrišem prah, očistim kopalnico (tega sama ni delala, ko je bila doma – na borzi),
ko je kosilo gotovo postrežem otrokom.
spet pomijem in pobrišem posodo.
počakam da se dama vrne vsa sestradana iz službe, takoj ko stopi skozi vrata ima servirano toplo hrano na mizi. Seveda sama ne pospravi ali pa zelo redko, tako, da spet pomivam in brišem posodo.

Nato se utrujena dama uleže in gleda TV turške limonade (pozimi), ali pa (pomladi in poleti) takoj zbeži k mami nekaj malih km stran, tam se ji izpove: kaj je bilo v službi, kako je doma, kakšen sem do nje ipd.

Straši pričakujejo, da jim bom vedno na razpolago za delo. Pomagam jim pri skoraj vseh opravilih, če prav bi jim lahko tudi drugi sorodniki (zet, vnukinja.., ki dejansko živijo zraven njih). Vendar, ko je potrebno kaj narediti, npr. kositi travo, delo v vinogradu ipd. se vsi naredijo “francoze”, zato  ta dela odpadejo name.

Ko je žena bila na borzi in sem sam delal, sem plačeval vse račune prav tako tudi hrano in ostale zadeve. Takrat sem rekel, “bomo že kako, nič se ne sekiraj”, ker je bila zaradi izgube službe v stresni situaciji.

Res se je takrat trudila s kuhinjo-kuhala. Vendar sem si po navadi hrano pogreval sam, ko sem prišel iz službe.

Plačujem vse pristojbine za avto, ki ga sploh ne uporabljam, sama ga še tankat ne zna in ji moram biti še za to na voljo.

Če odprem vhodna vrata že slišim: “Kam greš?”, ko se vrnem s sprehoda ….vprašanje. “kje si bil?”, “si koga srečal?”, “to je bila pa dolga pot – sarkastično”.

Skozi ves čas in vsa leta vrši nadzor nad vsem kaj in kako se stvari dogajajo, vse bi rada imela pod kontrolo. Vsiljuje in posiljuje s svojimi idejami in mnenji, za katere je prepričana, da so edina pravilna.
Zaradi tega smo že vsi živčni. Zaradi vljudnosti ji otroka ne povesta, da jima gre to na živce, vendar pa včasih le povzdigneta glas in jo malo umirita.

Kadarkoli ji sam kaj očitam in zadnje čase se je tega nabralo toliko, da mi gre resnično že vse na živce kaj in kako to počne. Seveda to tudi izrazim z negodovanjem. Ona pa to smatra kot psihično nasilje nad njo.

Sploh ne vem ali naj še odprem usta, ker jo moti vse kar rečem in na kak način rečem. Vsak stavek obrne tako, da ima na koncu drugačen pomen, s tem želi dokazati kako sem nesramen do nje, čeprav nikoli nimam namena žaliti. Kadar se kaj pohecam, vse jemlje zelo zares in je takoj užaljena.

V vseh službah kjer je delala, je videla zarote, ki so jih drugi kovali proti njej. To je dnevno razlagala doma, jaz pa tega nisem želel poslušati in sem ji enkrat to tudi povedal, da je čudno, da ima vseh službah samo ona težave, krivi pa so vedno drugi. Lahko si mislite kakšna je bila reakcija.

Seveda ona vedno pove samo svojo plat zgodbe in ji zato ostali kot je njena mama in oče nasedajo.

Z njenimi starši ne živimo skupaj, vendar se žena ne more ločiti od svojih staršev in je pri njih vsak dan.

Vsi očitki venomer letijo name:  “Vse skrivaš pred mano (1),… ti imaš  nadzor nad vsemi nami (2)”, kar se nanaša, da ne more videti mojega TR računa (1). Zakaj bi ga pa morala videti, mene tudi ne zanima njen TR in ji tega nikoli ne očitam.

(2) Res je, da sem vsem doma, ko sem jim naredil e-mail naslove uredil tudi posredovanje vse dospele pošte na moj e-naslov. Vse to iz čisto preprostega razloga, prvi je bil varnost otrok saj sta takrat bila še mladoletna in želel sem videti korespondence, da ne bi zašla v kakšne “čudne vode”. Izkazalo se je, da sem ravnal pravilno, drugi pa, ko je žena izgubila službo, se je morala prijaviti na borzo.

Od tam so ji pošiljali obvestila o prostih delovnih mestih, vendar se na to ona ni redno odzivala, čeprav bi morala na e-pošto iz ZRSZ odgovarjati v roku 24 ur. Preusmeritev pošte na moj naslov je bila torej zato, ker bi lahko takrat ostala brez podpore iz ZRSZ, če na pošto ne bi odgovarjala v pravem časovnem roku.

Oče ji bo sedaj dal pisati zemljišče na katerem bi si lahko postavila hišo (jaz pri 60. letih). Najprej sem bil zelo navdušen in zagret, skupaj sva iskala hišo, ki bi nama ustrezala.

Iskala sva primere kako urediti okolico, kjer pa spet želi dominirati samo s svojimi željami in idejami.
Zaradi reda mene vpraša le kaj bi kje imel postavljeno, potem pa po raznoraznih zasukih obrne vse v svojo smer. Ker pa bo ta hiša v sosedstvu z njegovim očetom in mamo, bo moje življenje non-stop pod njunim nadzorom, česar si pa ne želim, želim si miru in neodvisnosti.

Ne vem kaj mi je storiti. Starejši otrok ima psihične težave in ni sposoben živeti samostojno, mlajši še študira, do konca študija ima še 1 leto. Spolnih odnosov sploh nimava več. Spiva ločeno.

Popolnoma sem v razsulu. Ali se naj ločim?
Tako živeti ne morem več.
Zelo pogosto razmišljam o samomoru, da bi prekinil to kalvarijo.

Prosim za nasvet.
boter

Spoštovani,

se me je kar dotaknil vaš zapis. Mislim, da si lahko predstvaljam kako težko vam je. Moj predlog bi bil, da greste počasi korak po korak.

Najprej je pomembno, da poskrbite za svoje življenje. Samomor mnogi doživljajo kot zadnji izhod, če bo stiska prehuda. Vendar bi bila to škoda. Gre namreč za psihološko logiko, ki je povezana odločitvami v ranem otroštvu. Ta logika pa je včasih napačna. Lahko bi rekli, da so skoraj vsi samomori posledica nesporazuma iz otroštva. Nekaj na to temo sem napisal tukaj: https://ustavi.se/izgorelost-in-depresija-crno-beli-nesporazum-ki-izvira-iz-otrostva/

Predlagam, da obiščite izbranega zdravnika in mu zaupate svoje misli na samomor. On se bo odločil ali vam bo predpisal zdravila ali pa vas bo mogoče napotil na pregled k psihiatru. Tega ne priporočam, ker bi bili nori, ampak ker vam lahko eden ali drugi pomagata z zdravili omiliti neprijetno počutje. In ne samo to. Ustrezna psihotropna zdravila osebi ne le omilijo trpljenje, ampak mu olajšajo sprejemanje ustreznih odločitev. Kar pomeni tudi, da lažje prime bika za roge in prične urejati svojo težavo na učinkovitejši način. To bi najbrž pomenilo, da bi si vi v naslednjem koraktu našli psiho-socialnega svetovalca ali psihoterapevta, s katerim bi predebatirala vajin odnos z ženo. Iz vašega zapisa je videti, da se vrtita v zapletenem sistemu vzorcev vedenja, ki ga imenujemo psihološke igre. Tega se ne da razrešiti tako, da bi vam kdo svetoval ločiti se ali ne, ampak bi bilo potrebno najprej razumeti vajin partnerski sitem in temu potem prilagoditi rešitve. To pa bi terjalo nekaj pogovorov.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić