Tabele višine in teže
Hčerina pediatrinja je zanimive sorte človek – ne bi zdaj o imenih in zdravstvenih domovih, ker verjamem, da žal verjetno ni edina. Gre pa za to: ženska se trmasto drži tabel z napisanimi povprečji višine in teže otroka ob doseženih starostih. Otroci rastejo kot pač rastejo, najbrž ga pa ni, ki bi rastel točno po tabelah. Hči je za svojih 5 let precej visoka, pa tudi težka. Pediatrinja pravi, da ima 4 kile preveč za svojo višino in je tamalo na pregledu s tem totalno zamorila. Sicer je mala pravi športnik – kolesari, rola, hodi k telovadbi, plava, pleše v plesni šoli, najbrž ni tipičen debeluhec, je pa močne konstitucije. Prejšnja pediatrinja nam zaradi njene teže ni utrujala, sva se pač pogovorili o prehrani (sladkarij ne mara, poje veliko sadja, zelenjave in že zaradi moža, ki ima holesterol pazimo pri maščobah).
Nova pediatrinja pa se še vedno ne da in bi rada hčerko vkalupila v tiste njene tabele.
Ali ima kdo podobne izkušnje s “pametnimi” pediatri?
Ali, saj si že sama ugotovila da otroci rastejo kot pač rastejo, če se hči zdravo prehranjuje, po vrhu pa še športa si jaz ne bi belila glave z idejami ene pediatrinje (koliko je pa stara?). Važno je , da bo imela mala občutek za zdravo življenje .. ker potem se bodo tudi kile porazgubile.
Bolj bi me skrbelo, če bi se kile res preveč nabirale in ne bi v zvezi s tem nič ukrenili, ker saj veš, v puberteti imajo mladi že tako ali tako dovolj drugih problemov, odvečne kile pa zadevo samo še poslabšajo (lastna izkušnja).
Tudi jaz svojega triletnika poskušam čimbolj zdravo prehranjevati in pazim da se čez dan dovolj giblje … ravno zato, ker si želim, da ne bi imel takih problemov, kot sem jih imela jaz 🙂
Niso pa mi všeč mame s krasnimi postavami, oblečene po zadnji modi z zares prekomerno težkimi otroci .. ampak to je že druga tema …
Lep dan vsem !
ja, še o pediatrih .. so različni, tako kot smo različni ljudje. Naš je kar ok, za njega je vse normalno. Ne pretirava z zdravili (antibiotiki), za zdaj se mu ni še nobena bolezen, ki jo je preboleval sin, ni zdela nič posebnega .. vsakega otroka zelo občuduje in mu to tudi pove …, ali pa če sabo prinese kakšno igračo, avto ali kaj takega, se najprej malo poigrata, potem pa je na vrsti pregled itd …
skratka jaz sem z našim pediatrom kar zadovoljna .. tudi kadar gremo na potovanja mi brez problema napiše vse recepte, za vse možne potencialne bolezni …
Lep dan!
Povsem se strinjam s predhodnico. Jaz sem s sinovo pediatrinjo sicer zelo zadovoljna (pri manjših tegobah najprej predlaga naravna zdravila, je prijazna, zna prisluhniti), čeprav tudi moj sin ne raste po pravilih in tabelah – vedno je za kakšnih 200 gramov prelahek -, če pa mi ne bi bila všeč, bi pa verjetno kmalu poiskala pediatra, ki bi bil bolj razumevajoč.
Lep dan,
Tinka
Zdravo,
moja pediatrinja je odlična, poleg tega je še specialist za nutricionizem, zato ji z veseljem prisluhnem in njene besede ne jemljem za “teženje” ampak dobronamerno. Tudi moja punčkica ima 5 let in je tudi “v plusu”, sicer pa vsako leto manj ampak vseeno.
Ker vem, kaj mi je to pomenilo v puberteti, ko sem imela kakšen kg preveč, in so me hecali zaradi tega, pa še ob porastu različnih bolezni (anoreksija, bulimija) mislim da je pametno da svoje otroke naučimo sedaj pravilnih prehranjevalnih navad.
Daj mi zaupaj koliko je visoka in težka tvoja punčkica, moja je visoka okoli 118, težka pa 22,5 kg
ciao
Zdravo,
hvala za tako hiter odgovor, drugač pa kaj pa misliš o tem da probaš vzeti pediatrove nasvete kot nekaj pozitivnega? Ali pa boš zamenjala pediatra?
Jaz sem prebrala da se otroku prehranjevalne navade najlažje “usedejo” v zgodnjem otroštvu, to je tam do 5 – 6 let, in da je seveda, veliko na nas starših, da jim te zadeve privzgojimo, kaj misliš o tem?
ciao
Ne, pediatrinje ne bom menjala, samo malo manj bova hodili k njej, ker sem ugotovila, da tudi malce prerada predpisuje antibiotike – auč! boleča točka mnogih otroških zdravnikov, a ne?
Vedno poskušam poslušat zdravniške nasvete, čeprav sem mnenja, da je včasih dobro mislit tud s svojo in ne samo z zdravnikovo glavo. Tamalo bomo hranili kot do sedaj, gibali se bomo in ni vrag, da ne bo zrasla v eno luštno ne preveč zakompleksano dekle. Manekenska suhica gotovo ne bo nikoli (pa ni nobene potrebe za to), če bo ravno pravšnja in zadovoljna s seboj, bo pa krasno. Za to pravzaprav gre, a ne, da vzgojimo otroke, ki bodo imeli radi življenje in bo življenje imelo njih rado.
Ali – glede na težo ki si jo napisala res ni še nič hudega, je pa verjetno pametno, da malo pogledata, da bo v prihodnjih mesecih pridobivala le na višini in ne na teži, saj je za otroke težka izkušnja, ko pridejo v šolo in so tarča raznih opazk. Tudi sama sem bila ob vstopu v šolo pretežka in čeprav sem bila npr. v 7 razredu s 55kg na 168 višine prav suha, sem bila v sebi še vedno prepričana, da sem predebela. Nisem se mogla znebiti občutka do drugega letnika srednje šole.
Eden od mojih otrok ima srečo, saj je pravi pajek kljub temu, da veliko poje. Starejši pa ima manj sreče in ga ves čas pazim in vagam ter poskušam uravnavati prehrano. Star je slabih 8 let in pri 142 cm trenutno tehta 34,5 kg in izgleda zelo lepo.
Nečakinja, ki je v 4 razredu je pri 145 cm bila težka 43 kg. Letos ji je zdravnica na šolskem pregledu ravno tako povedala, da je malo pretežka. Z mamico sta obiskali pediatrinjo, ki je njena osebna zdravnica. Po pogovoru in z upoštevanjem želje deklice, je sedaj lažja za 5 kg in je prav super. Tudi sama je zelo zadovoljna. Sošolci in sošolke so opazili, da je vitkejša in naletela je na zelo pozitiven odziv pri njih – pohvalili so jo, fantje so jo opazili… Morda se to zdi nepomembno, vendar je pomembno. Priljubljenost v družbi je žal v otroškem svetu (ki je krut, saj otroci niso taktni ampak direktni) odvisna v veliki meri od videza. Predvsem v osnovni šoli.
Vse kaže na to, da so v dobi, ko so mnoge bolezni tudi posledica prevelike teže, tudi otroški zdravniki bolj pozorni na težo otrok. Mislim, da je tudi prav tako. Važno je, da otrok preveč ne obremenjujemo s pojmom hujšanje…. o zdravi, primerni in nepravilni prehrani pa je že prav, da kaj vedo.