Pozdravljeni!

Oba s fantom sva študenta podiplomskega študija, nekaj mesecev že živiva skupaj v podnajemniškem stanovanju, razumeva se, se imava rada in vse lepo teče. Fant zdaj resno premišljuje o študiju v tujini, nekje na severu Evrope, in sicer bi odšel za približno dve leti. Vem, da bi se v tem času lahko občasno videvala, vendar glede na zdajšnje stanje, ko skupaj živiva, zelo, zelo redko. Skrbi me, ker bi ga močno pogrešala in v svojem srcu si močno želim, da bi ostal tukaj. Po drugi strani pa se na razumski ravni zavedam, da ima priložnost, ki je najbrž ne bi bilo smiselno izgubiti in da bo čez dve leti spet ob meni. A kaj če se eden izmed naju v tem času preveč spremeni, spozna koga drugega, on bo v tujini še bolj osamljen, a je to dolga doba ali ne?! Moja čustva se kregajo z mojim razumom. Vem, da je to njegova odločitev, a skrbi me in rada bi slišala vaše mnenje … Morda me potolaži, saj v bistvu ne gre za tako resen problem. Morda sem samo preveč razvajena. Kaj mislite?

V sebi čutite stisko in zmedo, saj vam vaš razum pravi, da je to življenjska priložnost zanj, hkrati pa čutite, da bi ga zelo pogrešala, saj bi bila fizično zelo oddaljena. Želite si, da bi vas kdo potolažil in sporočil, da bo vse v redu, tudi če se bo za 2 leti fizično ločil od vas, vendar vam takega odgovora žal ne morem ponuditi.

Fizična oddaljenost namreč povzroči tudi čustveno. Čustvena bližina pa je seveda potrebna za ohranjanje stika v partnerskem odnosu.

Za vajin partnerski odnos je seveda najbolje, tako kot čutite – da živita skupaj v Sloveniji ali na severu Evrope.

Tomaž Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije

1 mesec je odkar je moj fant odšel v ZDA za 2 leti. Lahko ti rečem, da ni lahko, ker se človek navadi bližine. Pride čas, ko že pomisliš, da si ok in, da si se navadil, naslednji dan pa se že počutiš kot, da si spet na začetku. V meni se mešajo občutki od jeze, žalosti, ravnodušnosti, potem sem spet ok itd. Na srečo je tu skype tako, da se lahko slišiš in vidiš vsak dan in ostajaš v kontaktu, kar je zelo pomembno. Na dolgi rok bom pa videla. Sedaj si mislim, da če sta si 2 predana, lahko tudi to premagata. Priporočam, da se zamotiš s hobiji, prijatelji…če imaš pa možnost, da greš z njim, pa pojdi. srečno. sicer pa S Evropa tudi ni tako nedosegljiva, tako da bodo možni bolj pogosti obiski.

Pozdravljena,

Moje mnenje je, da bos morala to sprejeti, ce se bo odlocil za studij na tujem – ce ga bos hotela zadrzati in mu braniti odhod, ti bo to verjetno zameril in v prihodnosti ocital. Moras mu pustiti nekaj svobode in tudi to, da sledi svojim ambicijam. Vesel bo tvojega razumevanja in vzpodbude. Res je tudi, da so poleti po Evropi kratki, izpod dveh ur in cene kart v teh dnevih precej dostopne.
Sicer pa je moje mnenje tudi, da je tezko vzdrzevati taka razmerja na razdalji (sama zivim na tujem ze vrsto let), slej ko prej to povzroci tudi custveno razdaljo, kot je zgoraj omenil Tomaz.
Morda bosta tile dve leti zelo dobra preizkusnja za vaju oba, morda bo zveza trajala, morda ji je namenjeno, da se konca… Vcasih je pac treba zaupati sebi in biti pogumen, saj prihodnosti ni mozno vedno do potankosti planirati. Kakorkoli ze, veliko srece zelim!