Spoštovani,

v drugi nosečnosti so mi v porodnišnici LJ zaradi prevelikega plodu v 38.tednu nosečnosti zaradi prevelikega plodu želeli sprožiti porod. Najprej me je ginekologinja naročila na sprožitev poroda na nek termin, vendar se, ko sem tja prišla, s tem nisem strinjala in to tudi jasno povedala. Vseeno se je ginekologinja v sprejemni odločila, da me malo potipa. Pregled je bolel, videla sem malo krvi. V izvidu sem nato prebrala:” Naredim striping.” A ni to poseg na katerega bi me morali posebej opozoriti? Čez nekaj dni sem bila ponovno naročena na sprožitev, ko sem prišla tja, pa sem jim spet povedala, da še nisem pripravljena in ne želim sprožitve. Tokrat je bila druga ginekologinja, ki se je prav tako odločila, da me samo malo pogleda. Predvidevam, da je spet naredila striping, ker je bolelo za znoret. Odšla sem domov. Ginekologinja je svetovala sprehod, spolne odnose itd. Točno v 39. tednu sem bila ponovno naročena. Takrat so ugotovili, da sem že toliko odprta in da bi lahko kar predrli ovoje in bi rodila. Tako sem že bila jezna, da sem jih spet zavrnila. Sprejeli so me na oddelek, kjer mi je čez nekaj ur odtekla voda, ki je bila mekonijska. Naj omenim, da sem vmes samoplačniško hodila na preglede drugam, kjer se je ginekolognja strinjala, da je otrok res velik, pri tem omenila določena tveganja, a da bi po njenem mnenju lahko počakala do roka.

In zdaj me zanima sledeče.

Ali je možno, da je bila voda mekonijska zaradi toliko šaranja po vagini in enega spolnega odnosa (ki so mi ga seveda oni strokovno svetovali)? Sicer sem bila vzdržna ravno zaradi bojazni pred prezgodnjim porodom in bakterijami.

Ali so ginekologi ravnali strokovno, ko so se odločali za sprožitev iz razloga velikosti otroka? Deklica je ob porodu imela 4010g, glava 37, dolžina 52, drugi otrok. Prvi je, mimogrede, imel še več.

Jezna sem in se ne morem pomiriti, da so me prepričali, da sem sploh prišla na preglede, kjer so mi naredili stripinge in povzročili porod čez nekaj dni. Roditi sem namreč želela, ko bi bila na to jaz in otrok pripravljena. Prav tako sem brala, da je vsak teden pomemben, sploh zaradi razvoja možganov. in menim, da bi čist isto rodila v 40.tednu, 1 teden kasneje. Zavedam se, da lahko pride do komplikacij pri rojevanju velikega otroka (prvi otrok je res imel sum na parezo roke in zlom ključnice, porod je bil dokončan vakumsko, prav tako sem imela sama poškodbe črevesja in nekaj časa nisem mogla zadržati plinov in blata – vse se je uredilo), a vsaj na stripinge bi me predhodno morali opozoriti, in sicer, da bodo s tem morda sprožili porod. Če bi prej vedela kaj lahko striping povzroči, ne bi nikomur pred rokom dovolila vaginalnega pregleda.

In še zadnje. Ali en teden prej res toliko šteje v smislu kognitivnih sposobnosti?? Berem razne raziskave, ne samo neke članke. Tako zelo sem se pazila v nosečnosti, jedla zdravo, še ko sem samo šla mimo kadilcev, sem zadržala dih, vse samo, da bi rodila čim bližje roku, nato pa mi naredijo stripinge.

Najlepša hvala za razumevanje in odgovor.

Spoštovani,

torej, od stripinga plodovnica ne postane mekonijska, Mekonij je plodovo blato, katerega izloči praviloma takrat, ko je v stiski, stiska pa pomeni, da je še ogrožen. Kar zadeva zrelosti ploda, je ta povsem zrel pri 38 tednih nosečnosti. statistika nenadnih nepričakovanih smrti ploda v maternici pa od 38. tedna nekje narašča s podvojitveno verjetnostjo vsak nadaljnji teden. Seveda je tak dogodek redek, manj kot 1 promil, ampak pri 39 tednih je še 2 promila, ob terminu 4 promile in 1 teden po terminu že skoraj 1%. Posteljica je namreč organ, ki ima omejeno trajanje, torej do poroda + za čas poroda in mora imeti kar nekaj rezerve, da plod vzdrži napore, ki so potrebni za rojstvo. Pri nekaterih nosečnicah, zlasti pri diabetičnih in tistih z zelo velikimi plodovi iz drugih razlogov, pa posteljica zadnje tedne nosečnosti začne izgubljati na kondiciji in lahko pride tudi pod prag rezerve, ki je potrebna za porod brez pomembnega padca zasičenosti plodove krvi s kisikom.
Se pa vsekakor strinjam, da bi vam moral zdravnik povedati, da dela striping, saj je to postopek pospeševanja oziroma sproženja poroda. Seveda pa je tudi res, da marsikatera nosečnica nima ustrezne podlage za trezno odločanje o tem ali je potrebno kakšno ukrepanje v smislu predlaganega sproženja poroda ali ne. Tudi ustrezno pojasnilo tega je sicer na plečih zdravnika, ampak do določene mere je pač nujno tudi zaupanje med zdravnikom in pacientom, saj v primeru, da pride do resnega zapleta, zlasti ob zavrnitvi smiselnega postopanja, odgovornosti za slabši izid nosečnosti od pričakovanega ni mogoče pripisati zdravniku, oziroma zdravstvenemu osebju.