Star sem 32 let in imam problem s strahovi, ki se mi vlecejo ze vec kot 2 leti. Strahovi se mi pojavljajo predvsem ob raznih vecjih obremenitvah, pokazejo pa s simptomi raznoraznih bolezni. Bil sem ze pri osebnem zdravniku, ki me je do sedaj dvakrat dal na razne raziskave, vendar nikoli niso odkrili nic resnega, simptomi pa so tudi prenehali. Trenutno imam zopet taksno obdobje in se kar bojim iti k zdravniku, ker bo spet ocenil, da imam spet ene svoje muhe in da si spet nekaj zmisljujem. Stanje taksne “depresije” in predvsem razmiljanja o tem kaj mi je, se pojavlja priblizno enkrat letno, trajajo pa kaksen mesec ali pa tudi kaj vec. V tem casu sem nezbran, nic ne morem delati, sem zivcen, mislim in iscem pa simptome bolezni (v bistvu se bolecine resnicno pojavljajo) in me je te bolezni strah. Kaj priporocate? Rad bi se znebil teh strahov, pa ne vem kako… Avtogeni trening, zdravila, bioenergetik, strokovnjak (kje in kako ga najdem?)…

Spoštovani MiranB,
vaše težave so po biokemični plati v “sorodstvu” z depresivnostjo in se zdravijo na isti način.Če je intenzivnost huda, začetek in konec težav pa se pojavlja vsaj okvirno predvidljivo, bo smiselna tedaj uporaba antidepresivov, če pa so težave manj izražene, bo zadoščal avtogeni trening in povdarjeno športno udejstvovanje.Ne izogibljite se družabnim srečanjem, v prijetnem vzdušju človek manj tuhta in več pozornosti posveča pozitivnim pogledom .Ne bojte se psihiatra; če bo presodil, da vaše težave ne zahtevajo zdravljenja z zravili,bosta “prerešetala” možne zunanje povode za vaše skrbi in se temu primerno odločila za ustrezno psihiterapevtsko tehniko.

Zdravo Miran!
Tudi meni so se začele dogajati iste stvari pred približno 3 meseci. Zjutraj ko se zbudim, najprej pomislim, kaj vse me boli. In če me nič ne, ponavadi toliko časa premišljujem o tem, da me res začne vse boleti. V glavi se mi vrti, boli me žlička(želodec), peče me v prsih, v rokah in nogah čutim mravljince,… občutek je obupen. Osebni zdravnik me je dodobra pregledal in rekel, da mi ni nič, in da so te bolečine samo psihičnega izvora. Dal mi je antidepresive,.. Ker sem menila, da bi bilo bolje, da bi se tega občutka znebila kako drugače, sem se odločila za bioenrgetika, vendar mi ni kaj dosti pomagal,(je, ampak samo za nekaj časa). To imaš pač v sebi in teh strahov se moraš znebiti sam, seveda pa moraš najprej poiskati vzrok teh strahov. Oprosti, ker sem kar tako uletela vmes, obenem pa te prosim, da mi opišeš in prosim opišeš, kako to doživljaš ti, ker je tudi mene še vedno strah, da nisem kakor koli bolna. Hvala!

Zdravo

Tudi jaz imam podobne težave – vsaka stvar pa naj si bo služba, doma, bolezen, krivice me od nekdaj izredno prizadenejo in jih jemljem zelo osebno – joj, kaj pa če bi to bila jaz. Če ima nekdo infarkt, ga imam tudi jaz, če ima nekdo raka, ga imam tudi jaz ipd… Zbrala sem pogum in sem začela hoditi k psihiatru na psihoanalizo v samoplačniško ambulanto in imam boljši občutek, čeravno sva precej na začetku – veliko je v pogovorih, tablete dostikrat ne rešijo težav. Šla sem v samoplačniško ambulanto, ker je tam bolj “intimno” in tudi ne vem, mogoče bi drugače potrebovala napotnico od splošnega zdravnika, pa mi je (bilo) nerodno reči.

Mag Vanja F.Rejec dr.med.psih je pisal/pisala:
>
> Spoštovani MiranB,
> vaše težave so po biokemični plati v “sorodstvu” z
> depresivnostjo in se zdravijo na isti način.Če je
> intenzivnost huda, začetek in konec težav pa se pojavlja vsaj
> okvirno predvidljivo, bo smiselna tedaj uporaba
> antidepresivov, če pa so težave manj izražene, bo zadoščal
> avtogeni trening in povdarjeno športno udejstvovanje.Ne
> izogibljite se družabnim srečanjem, v prijetnem vzdušju
> človek manj tuhta in več pozornosti posveča pozitivnim
> pogledom .Ne bojte se psihiatra; če bo presodil, da vaše
> težave ne zahtevajo zdravljenja z zravili,bosta “prerešetala”
> možne zunanje povode za vaše skrbi in se temu primerno
> odločila za ustrezno psihiterapevtsko tehniko.

Poglej v sporocilo, ki ga je napisala Darja, saj imam jaz podobne “simptome”. S tem, da se mi nekateri simptomi teh bolezni res pokazejo, kar zadeve se poslabsa. Ne pomirim se vse do tedaj, da imam opravljen kaksen pregled, ki ovrze “strah”. Bojim pa se tudi, da me ob tem moj zdravnik enkrat ne bo pravilno ocenil in me ne bo napotil na ustrezno zdravljenje, ko bom mogoce res bolan.

Darja, mislim, da imava zelo podobne probleme, le da si jih ti ze zacela resevati. Ali mi lahko prosim napises, kam hodis k psihiatru in koliko to stane v samoplacniski varianti. Ali se tudi pri tebi pojavijo kaksni simptomi bolezni?
Lahko mi pises tudi na moj email (to se rajsi vidim): [email protected].
Lep pozdrav! Miran