Strah pred temo
Pozdravljeni! Stara sem 21 let. Še vedno živim pri starših. Imam problem, zaradi katerega ne morem živeti sama, čeprav imam to možnost. Strah me je teme. Ponoči slabo spim, ker imam grozen strah. Včasih imam nočne more, se zbujam sredi noči, kričim in jočem. Strah me je tudi ponoči hodit naokoli, ker imam občutek da me nekdo zasleduje ali kje čaka. Živim v majhnem kraju, kjer je mirno in ni pretiranega nasilja in ropov. Včasih me je ponoči tako strah, da mora mama spati zraven mene, pa sem stara že 21LET!!! Strah me je tudi, če sem ponoči sama doma. Končala sem šolanje, imam službo, pa tudi s fantom razmišljava o družini in stanovanju, vendar me je groza, ko pomislim, da bom sama ponoči, ko bo npr.fant na službenem potovanju. Res me moti ta strah in tudi ovira pri marsičem.
Nikoli nisem imela težav v družini. Imela sem lepo otroštvo, razumemo se, prav tako z ostalimi ljudmi.
Hvala v naprej!
Lep pozdrav!
Katrin
Spoštovana Katrin,
strah pred temo je pogosto simbolična zamenjava za strah na področju, kjer je umesten ( strah pred samostojnostjo, strah pred separacijo, strah pred odgovornostjo, pred materinstvom , ekonomskimi zahtevami življenja ipd.Dejanski razlog za strah bo potrebno izluščiti in nanj delovati.Obiščite psihiatra.Če ste si dosedaj pomagali s pomirjevali ali uspavali, jih do obiska prenehajte jemati.
Spoštovani
Ne strinjam se z vašim odgovorom, da je to simbolična zamenjava strahu, kajti če primerjam z mano to le ne drži.
Mene je tudi strah teme že od otroštva pa vse do sedaj.Samostojnost je bila pri meni izražena od malega. Po končani srednji šoli sem se zaposlila in odšla živeti na svoje (pa nisem bila skregana s starši) ob delu sem končala fakulteto, pri 30 sem se poročila in imava hčerkico staro 14 mesecev. Tako, da je vse tisto kar ste dali v “zamenjavo” je meni v veselje in zadovoljstvo. Strah pred temo pa še obstoja.
Vendar pri meni ni tako kritično, če sem kdaj sama si pa prižgem lučko in v miru prespim noč (imam to srečo, da hčerkica tudi spi celo noč).
Torej moj strah pred temo ne izvira iz tega. Odkod torej?
lp
Spoštovana Pika,
strah naj bi po biokemični razlagi izviral iz slabe regulacije noradrenergičnega sistema, v možganih in torej ni nujno odvisen od preživetih nevšečnosti.Dimenzijo, kakršno vi preživljate in vam zoper strah zadošča že prižgana nočna lučka ima mnogo ljudi in tega sploh ne štejejo kot posebno težavo .
Strah pred temo, ki te najeda v stanovanju, je po mojih izkušnjah minljiva zadeva. Meni je pomagalo, da sem imel na nočni omarici lučko, ki je bila prižgana. Čeprav moram priznati, da sem v času pozne pubertete ta strah potenciral do te meje, da sem spal z nožem pod blazino, luč sem imel usmerjeno proti vratom (da bi zaslepila morebitnega napadalca), moji sprehodi po vaških ulicah pa so bili prava diverzantska akcija, kjer sem imel v enem žepu nož, okoli pasu verigo, hodil sem tako, da se me ni slišalo in oprezal za vsakim šumom.
Danes se temu lahko samo smejim. Prerasel sem to obdobje, predvsem mi je pomagalo služenje vojaškega roka, kjer sem bil 6 mesecev stražar na meji med Jugoslavijo in Grčijo. Tam smo v vsakršnih razmerah, dan za dnem, po 2 do 6 ur popolnoma sami čakali prebežnike. V najhujših in najstrašnejših nočeh smo patruljirali ob meji, v celem obdobju pa smo polovili 52 prebežnikov, torej vsakih par dni enega! Tudi streljanja je bilo, čeprav samo v opozorilo. Mene je bilo pred tem strah teme, tako kot sem vam opisal zgoraj. No, dol na meji pa so nam vcepili miselnost, da se nimamo mi kaj bat, ker imajo oni, ki bežijo prek meje, slabo vest in oni se že v principu bojijo nas. Tako so nam dvignili samozavest, da mi ni bil problem patruljirati popolnoma sam, po najbolj kritičnih območjih v največji temi.
No, vam pa predlagam resnično eno lučko na omarici, tisti nož pod blazino pozabite, saj še nisem slišal, da bi komu prav prišel 😉
In če analogno prevedete mojo zgodbico iz vojske: vsakega vsiljivca, lopova, ki bi morebiti lahko vdrl v vaše stanovanje ponoči, je STRAH! In to zelo, verjemite tako strah, da se marsikdo premisli tik pred vrati. In če bi mu rekli samo en tihi “bu”, se bo podelal v hlače. Izkušnje, to govorijo izkušnje!
Tako, grem spat!