Pozdravljeni!
Kot vsi ki pišejo na forum, imam tudi jaz težavo ki je ne znam rešiti sama. Decembra lani so se začele moje težave s spanjem. Ker so se začele pojavljati vzporedno s študijskimi obveznostmi, sem vzrok iskala v predizpitni tremi. Potem pa je prišel izpit za katerega sem se dobro pripravila, študirala sem z veseljem in predelala snov že teden dni prej. In ravno toliko časa prej se je nespečnost spet pojavila. Po štirih neprespanih nočeh sem bila že popolnoma izčrpana in sem se odločila da grem domov. Doma se je vse skupaj zdelo le kot oddaljena nočna mora.
Od takrat naprej grem spat s strahom – ali bom zaspala, ali bom zaspala pravočasno in če ne bom kako bom preživela naslednji dan. Seveda se ne naspim in preživeti dan na faksu je prava borba. Komaj sem kos tistim najnujnejšim študijskim obveznostim, za kaj drugega mi preprosto zmanjka energije. Moram pa poudariti da se mi to dogaja le v Ljubljani, doma nikoli. In čeprav se doma naspim, ne morem nadoknaditi preteklega tedna.
O svoji težavi bi se rada pogovorila s strokovno usposobljeno osebo, ki bi mi pojasnila naravo mojih težav. Prosim svetujte mi na katera vrata naj potrkam.

Spoštovana Rakovica,

ker se vam nespečnost pojavlja le v Ljubljani, ne pa tudi doma, lahko kar izključimo resne organske vzroke. V Ljubljani poleg študija doživljate različne situacije, ki imajo za vas velik čustven pomen, čeprav ni nujno, da je ta zavesten, se pravi, da ga sami poznate. Nespečnost je dovolj tehten razlog za obisk psihiatra, kjer bosta preiskala vse vaše čustveno bremeneče situacije. Sami medtem poskrbite, da se zvečer ne boste prenajedli, da pozno popoldne ne boste pili kave in da boste imei čez dan dovolj gibanja.

Pozdravljena rakovica!!!

Jaz ti ne znam pomagati,ker sem stara komaj 19 let,lahko ti pa povem,da sem imela sama natančno enake težave in zato točno vem kako se počutiš..težava v tem mislim,da je,da so vsi dejali(zdravniki..),da je treba odkriti vzrok za kaj se sekiraš in ga odpraviti..ampak problem je v ,bistvu v tem,da ,si se morda sekirala ,za nekaj kar je že mimo,zdaj pa se v bistvu zato,ker te je strah izključno tega ,da spet nebi mogel spat…no,meni je psihologinja rekla,naj si ponavljam (in se poskušam v to prepričati) :ni važno KOLIKO spim.spim dobro in dovolj ,zato bom ne glede na vse zjutraj spočita in močna.in potem sem ,ko nisem morala zaspat pač vzela v roke kakšno dobro knjigo in sem pomislila,da nekateri ljudje tako ali tako ne potrebujejo več spanja kot kakih 5 ur,pa so vseeno spočiti in se nisem več sekirala,če sploh ne spim..težave so počasi minile,tako bodo kar ti srčno želim tudi tvoje..Ob resnejših težavah,pa ti bodo morda predpisali apaurine..(!?)…no,sej vem,da moj odgovor ni ravno najbolj strokoven..želela sem le povedati svoje mnenje..

LP angie

Angie!
Najlepša hvala za tvoj odgovor. Lepo je slišati, da so tvoje težave dejansko rešljive. Kar ti je svetovala psihologinja, je meni rekel že oče. Ampak očitno mi nasveti “domačih” ljudi (in pa tudi prijateljev) ne pridejo do živega. Čez eno uho not, čez drugo ven. Zato sem se dokončno odločila da res obiščem psihiatra.
Zanima me le še kako dolgo si rabila, da si težave preprodila; da se ti je resnično vtisnilo v spomin da ni vazno kako dolgo ampak samo kako spiš.