Lep pozdrav! Pred meseci sva se z prijateljem na njegovo željo nehala videvat. Je kronični bolnik, oz. takrat je izvedel za svojo diagnozo.
Sedaj vem o njem zelo malo, komunikacija je le preko elektronskih medijev.
Z menoj se ne želi srečati, kakor, da bi se bal, da bi se ob srečanju v njem spet zganila čustva, občutki, ter želja/tudi intimna, po meni.

Bolezen napreduje, Včasih odgovori, včasih molči, po cele tedne. Jaz vas pa vprašujem za mnenje, zakaj si kdaj od mene zaželi prejeti kakšno fotografijo, ki lahko vzpodbudi poželenje, ne želi pa se srečati z menoj. Odnose je prekinil s pojasnilom, da sedaj ni pripravljen na resno vezo, da sedaj rabi predvsem čas, zase, za zdravljenje, za to, da ugotovi, kako si sploh želi živeti naprej, kolikor mu je pač namenjeno. Kljub zdravljenju je zaposlen, čeprav dela skrajšan delavni čas.
Zakaj želi le moje fotografije, ne pa mene v živo. Hvala

Spoštovana donna!

Kako vam mora biti takole “po dogovoru” odrezan od predrage osebe!? To je kruto in nepravično do obeh.

Izjemno pomembno vprašanje kar naslovite na partnerja, in vztrajajte, ker vam bo on najbolje odgovoril. Ne glede na težavno bolezensko situacijo imate pravico do jasnega odgovora. Tu bo videti kje je ljubezen doma. Je pa očitno nek grozen strah posegel vmes, ker sicer niti ne bi bilo takšnega dogovora med vama. Res je da nas včasih lahko loči tudi bolezen ne le smrt, pa vendarle: ljubezen domuje v dobrem in slabem. Vidva imata odnos, zato si želite iskrenosti.

Na vaše konkretno vprašanje lahko, žal, le ugibam: morda je zagrenjenost in ob tem sram zaradi napredovanja bolezni tako zelo velika, da si vam partner ne upa pogledati v oči. Preverite, vztrajajte, vem da ni lahko, a le tako boste našli mir.

Srečno in pogumno!