strah me je…
Spoštovsns Jessy,
V bistvu vas ni strah za svojo varnost, ampak vas je strah samote.Poskusite si organizirati družbo v fizičnrm smislu, ali pa se domenite za kontakte preko el. pošte ali SMS.Ko boste imeli stalnega spremljevalca, se vam bo zdel problem le preteklost. Obnesejo se tudi hišni ljubljenčki.Če sta strah in tesnobnost nevzdržne jakosti, ju bodo olajšala zdravila.Upoštevajte navodila zdravnika, ki bi vam jih predpisal, saj pomirjevala, če jjih jemljemo nekontrolirano, lahko povzročijo odvisnost.
Hvala za odgovor. Najprej me zanima, zakaj mi ni odgovoril dr.Rejec?Kaj ste po poklicu vi gospa Marija Rejec?
To, kar ste napisali že delam(pišem preko el.pošte, pošiljam sms-je), ampak mene je strah, ko se uležem v posteljo in poskušam zaspati. Naj povem še to, da sem 2 leti jemala Ziprexo in sem jo po navodilih psihiatrinje nehala jemati oktobra 2001, zato mislim, da ne potrebujem več zdravil. Imate v mislih mogoče tudi kakšno drugo rešitev, BREZ ZDRAVIL?
Hvala za odgovore.
Lp Jessy!
Spoštovana Jessy,
moram vam pojasniti formalno zadrego, ki jo ima seveda na vesti računalniški škrat.Odgovor vam je bil moj, ime moje žene pa se je “prilepilo ” iz foruma *Zdravje je vse*, ki ga vodi ona.
Zdaj pa k vašemu vprašanju.Zoper močan strah običajno uporabljamo zdravila,če pa vam jih vaša psihiatrinja ne predpiše ima za to verjetno tehtne razloge, povprašajte jo o njih.Brez zdravil si lahko pomagate iz tesnobe z vajami avtogenega treninga ( o njih in literaturi zanje pišem pribljižno enkrat tedensko), ali pa z na videz nenavadno, a izpričano učinkovito metodo: svoj strah poimenjujte z osebnim imenom in beležite njegovo intenzivnost v razponu vrednosti od 1-10.Tako se boste postavili v vlogo opazovalke, saj boste svojo pozornost z doživljanja preusmerili na vrednotenje.Če gre pri vas za popuščanje odnosa do realnosti, se zdravilom najverjetneje ne bo mogoče izogniti.