strah
Lepo pozdravljeni!
Približno 9 mesecev se zdravim z antidepresivi vendar bi lahko rekla, da se mi je stanje izboljšalo za 30 %. Nimam več paničnih napadov, vendar pa imam še vedno močan strah pred daljši potovanjem, npr. že sedaj me je strah ko bomo šli na morej in sicer zato, ker kar naprej premišljujem kako je bilo lansko leto, ko sem skoraj celo pot spala, saj sem pred odhodom vzela Lexaurin, drugače verjetno sploh ne bi mogla nikamor, saj sem bila tako napeta, nervozna, v prsih me je tiščalo, pa nevem zakaj. Ko smo prispeli na cilj in, ko smo se nastanili v partmaju je bilo OK. Za domov pa ni bilio tako hudo, da bi morala vzeti tableto. Včasih sem zelo rada potovala brez problema, nato pa sem pred leti na poti iz morja doživela panični napad, predvidevam, da zato ker je bila gneča na cesti in bila sem že noseča, čeprav še tega nisem vedela sem pa predvidevala, tako da sem nekaj dni pred tem premišljevala, kaj če sem noseča, ali bom zmogla ipd. pa čeprav sva z možem hotela otroka. Od takrat naprej sem imela tudi ostale znake, ki so značilni za depresijo (brezvoljnost, žalost, potrtost, ne veselim se življenja kot se se ga nekdaj…).Vendar pa je bilo po rojstvu otroka nekaj mesecev čisto v redu, nato pa se je stanje zopet slabšalo, tako da sem se odločila za obisk spološne zdarvnice in dobila antidepresive.
Predvidevam, da se mi je depresija pojavila zaradi vseh teh velikih življenjskih dogodkov (poroka, selitev, otrok, poleg tega pa še naporna služba in študij, ki sem ga po rojstvu otroka pustila). Po naravi sem zelo občutljiva, črnogleda, sentimentalna, nesamozavestna…Doma se dobro razumemo, živim na splošno v dobrih razmerah, brez večjih težav, zato še toliko manj raumem zakaj imam depresijo.
Prosim svetujte mi, kaj naj naredim zoper strah in te misli, ki se jih ne morem znebiti čeprav me domači zelo bodrijo ali naj zamenjam zdravila, obiščem psihiatra, vse to me že rahlo spravlja ob živce saj se vleče ze tretje leto.
Hvala za odgovor!
Spoštovana Nina,
vzrokov za depresivna stanja ne moremo iskati le v dejavnikih okolja,temveč tudi v genetskih in metaboličnih dejavnikih.Če antidepresiv ne pomaga dovolj, ga je treba zamenjati ali pa ustrezno jemati (premajhni odmerki ali neskladne kombinacije z drugimi zdravili namreč sicer prav izbranemu antidepresivu onemogočajo učinkovito delovanje.Gotovo bo tu najbolje presodil psihiater ,ki ima s tem področjem tudi največ iukušenj.Premagajte strah in se oglasite.