strah
Spoštovani
V lanskem letu sem bila močno tesnobna, bala sem se, da bom umrla, imela sem obcutke prazne glave, čustva so bila neprimerna, nisem občutila veselja, do mojih dveh sinov ( 2 in 5) nisem čutila ničesar. Pa sem se nekako rešila, dpremenila pogled na svet, se trudila razmišljati pozitivno in ozavestiti zakaj je do tesmobe sploh prišlo. Šlo mi je dobro, bila sem na pravi poti, nato se je ponovilo. Nič več paničnih napadov nimam, imam pa neke simptome depresije, ki se stopnjuje, ko imam menstruacijo. Ko imam pms, sem napeta kot nitka, ko dobim menstruacijo, pa zelo počasi iz dneva v dan zapadam v depresijo, ki navadno traja do konca m. Nato se mi razpoloženje dvigne. Vendar me je strah naslednje m. Poleg tega me je zelooo strah misli, ki se mi pojavljajo kot neka obsesija, za katero ne vem kam sodi. Strah me je samomora. Na vso moč se bojim, da bi zapadla v kako globoko depresijo, da ne bi videla upanja ali kaj podobnega. Tega me je tako močno strah, da se mi sedaj, ko vam pišem dlani močno potijo. Strah me je recimo iti na balkon, da ne bi dobila kake čudne misli, strah me je naliti si vodo v kad in se sproščati v kadi… Čeprav sem se včasih tako sproščala. Danes sem se dobro počutila ( sem ravno po m) in sem si rekla, da se bom sproščala v kadi. Polna sem bila dobre volje, res mi je bilo ok in res sem se sprostila. Nato me je postalo strah, oziroma toliko sem bila radovedna, da sem iz radovednosti dala glavo pod vodo in skoraj vrglo me je iz kadi, v sekundi sem bila zunaj. Ne vem kaj mi je bilo. Kot bi hotela preizkusiti samo sebe. Jutri se bom naročila k psihiatru. Danes jih nisem dobila. Ne jemljem nobenih zdravil, toda dovolj mi je že takega počutja in rada bi se rešila teh misli in rada bi zaživela polno življenje, saj imam za to vse pogoje. No, ok z mozem bi se lahko bolje razumela, vendar je že tako in tako dober mož. Le jaz sem zahtevna.
Ptosim za vaše mnenje. Se da to pozdtaviti? Strah me je bolnice. Vas lahko vprašam, če bi morala v bolnico mi bolj priporočate lj ali Idrijo? Kje so boljši za mlajše ljudi im za take motnje kot jo imam jaz. Ja, končno srm sprejela, da je nekaj narobe. Pa še vprašanje – če te pošljejo v bolnico – a ni človek pod takim sztesom… No jaz si mislim, da bi kar zblaznela, če bi mogla tja. Bojim da, da bi prišla v tako psihično stanje, da ne bi več vedela kje sem, kdo dem, je to res, kar se mi dogaja? Pa tako si želim ozdravet in vem, da bom najbrž dobila antidepresiv, vendar me je po eni strani strah bit doma, bi se v bolnici počutila varneje.
Torej nočem v bolnico, pa mislim, da bi bilo.prav, da sem pod nadzorom. Nekoliko kontradiktorno.
Prosim za vaše mnenje.
Pozdravljeni,
prav ste se odločila poiskati pomoč, seveda bo neposredni pregled marsikaj raščistil. Dobila pa sem vtis, da pri vas ne gre za takšno motnjo zaradi katere bi bila potrebna hospitalizacija, saj običajno ne. Tako da se, vsaj kar se tega tiče umirite. Morda pa boste potrebovala psihoterapijo, saj zdravila dolgoročno ne odpravijo vzroka težav. Zaenkrat ste pravilno zastavila načrt, najprej ugotoviti kaj točno je, in nato se odločiti za najbolj primerno zdravljenje.
Lep pozdrav,
Spoštovani
Dodala bi se eno vprašanje. ( pišem vam s telefonom, zato se vnaprej opravičujem za napake, manjkajoče stresice nad šumniki itd).
K psihiatru sem naročena čez 5 dni. V tem času pa sem veliko brala o depresiji, anksioznosti in psihozah, okm…
No, glede na to, da se mi glede samomora ponavljajo misli ( čeprav si ga ne želim storiti in si želim živeti) in imam občutek, da se mi te misli vsiljujejo… Ali to torej pomeni, da bi dobila antipsihotik? Imam bujno domišljijo. Od vedno imam ogromno idej. Ali to pomeni, da imam preveč dopamina? Se vrednost dopamina da izmeriti z laboratorijskimi pteiskavami?
Pozdravljeni,
Okm se običajno začne zdraviti z SSRI antidepresivom. Zdravljenje poteka v večini primerov ambulantno in je bolniški stalež redkokdaj potreben. Seveda so povsod izjeme in je zato ugibanje nepotrebno. Ali potrebujete zdravila, ali bi morda bila psihoterapija zadostna, je stvar ocene psihiatra ob pregledu. Včasih se začne z eno strategijo in če ta ni učinkovita jo zamenjamo. Torej, preveč in unaprej se obremenjujete. Korak po korak in počasi, nič ni nastalo čez noč in tudi čez noč ne bo izzvenelo.
Prosim, ne se obremenjevat z nevrotranmiterji ker je zadeva veliko bolj zapletena in presega možnost razlaganja na forumih. To vse prepustite svojem psihiatru in mu zaupajte. Če pa mu ne boste zaupala, ga zamenjajte.
Lep pozdrav,
Spoštovani
Ne morem iz svoje kože. Zopet vam težim, vendar vidim, da mi prav vaši odgovori pomagajo. ( že s tem, ko vam pišem, si razjasnim misli).
Torej obremenjujejo me misli glede samomora. Sedaj sem kak teden po menstruaciji in razpoloženje je ok. Mi ne niha, je konstantno in danes sem se recimo spontano od srca vsaj 6x nasmejala. V družbi ljudi, ki jih imam rada. Sem pa ugotovila, da sem v prejšnjem mesecu 2x občutila tako stanje – neodvisno od m, ko se mi je zdelo, da se bom kar sesula, zjokala. Razlog poznam. To je strah pred psihično boleznijo. Psihozo recimo. V lanskem letu sem doživela nek prisluh, takoj ko sem se zjutraj zbudila. Popoldan pri zdravnici, sem videla vijolično barvo svetlobe na oknu ( svetilo je sonce). Bila pa sem totalno pod stresom. Od takrat dalje me je strah psihoze. Takrat sem šla k psihiatru in tega o svetlobi nisem povedala, ker nisem hotela, da mi diagnosticira psihozo. In mi je tudi ni. Kontrola ni bila potrebna, zdravila tudi ne. Res je, da sem na psihiatra čakala 2 meseca. Rekel je, da to sedaj ni psihoza, da pa za nazaj ne more ugibat. Od takrat se bojim. To povzroča mojo depresijo. Misli glede samomora sem spravila v nek predalček v svoji glavi in sem dojela, da morda le niso obsesija, temveč strah pred izgubo sebe, svojih čustev, strah, da se tega ne da rešit, strah, da zdravila ne pomagajo, strah pred dolgotrajnostjo psihični težav, ker vem, da preden najdeš zdravilo, ki pomaga ( ali tudi ne) dolgo traja. Glede na prebrano vidim, da le redko kdo lahko reče, da zdravila delujejo toliko, da si spet normalen. Vem, da si vsi ljudje želimo živeti polno življenje brez psihičnih motenj, brez bolezni… Mislim, da bi se mi svet sesul, če bi dobila diagnozo psihoza. Otroci potrebujejo mamo, ne pa neke rastline, ki vsake toliko pride iz bolnice. Okolica se posmehuje, dobiš etiketo, da si moten… Sprašujem se in bojim se, da bi bile misli o samomoru povezane s tem razmišljanjem. Veliko ljudi se od vsega najbolj boji raka in recimo shizofrenije, pač izgube sebe. Tako je tudi pri meni. Torej, če zaključim, bi rekla, da je bistveno to, da si med menstruacijo popravim razpoloženje, česar ne znam in ne najdem načina kako bi to storila, ker se mi razpoloženje takrat zdi neodvisno od moje volje. Imam veliko voljo, da se rešim. Dovolj mi je in nekaj upanja se imam, da mi bo uspelo. Vidim, da se da z lastnimi mislimi zelo vplivati na pogled na stvari. Bojim se zdravil, najraje bi poskusila brez, bojim pa se tudi psihoterapije, ker že tako precej filozofiram, da ne rečem bluzim. Občutljiva sem na sugestije, zato vem, da vsak terapevt tudi ni pravi. Kako najti pravega? In to hitro. Kajti zdi se mi, da potrebujem hitro ukrapanje. Upam, da bom zdržala.
Lahko pokomentirate prosim?
Lep pozdrav. Hvala vam.
Pozdravljeni,
rekla bi, da ste anksiozna, psihotična niste in verjetno tudi niste nikoli bila. Trditi 100% pa ne morem, ker je to včasih težko tudi med pregledom ugotoviti. Osebni pogovor bi marsikaj rasčistil, vendar tudi pri meni, ne morete prideti na vrsto takoj. Osebno sem mnenja, da se nič ni čez noč pojavilo, in zato ne bo nič čez noč izzvenelo. Takojšnje rešitve običajno niso tudi dolgotrajne. Zato si vzamite čas. Mirno in racionalno si izberite strokovnega terapevta, se naročite na uvodni pogovor in začutite, ali vam ustreza. Če vam ne ustreza, brez pomislekov iščite naprej. Na koncu boste verjetno ugotovila, da z vami ni nič zelo narobe, simptome se boste naučila nadzorovati in ukrepati ko postanejo moteči. Morda pa boste potrebovala za to pomoč, bodisi psihoterapevtsko ali farmakoterapevtsko, včasih pa uporabimo kar oboje.
Lep pozdrav,
Se opravičujem, da se vmešavam v to in pozdrav obema!
Samo nekaj bi dodal, če imaš vsiljive misli in če se bo izkazalo, da imaš obsesivno kompulzivno motnjo mešano z anksioznimi motnjami, se res ne boj jemati antipsihotikov, če bodo potrebni.
Zaradi OKM in anksioznosti sem zelo trpel in psihoterapija je pomagala. Vendar ne za dolgo. Po raznih zdravilih sem pristal na antipsihotiku (Solian), jemljem ga že eno leto in moje motnje skoraj več ni. Stranskih učinkov ni nobenih, končno sem “normalen”. Tako mi je žal, da nisem prej začel s tem. Toliko trpljenja bi si prišparal.
Samo toliko, da ne nasedajte vsemu kar piše na internetu o antipsihotikih in kako grozni so. S pravim psihiatrom in pravimi zdravili ter pravimi odmerki se da marsikaj narediti!
Tudi meni ste z odgovori v preteklosti zelo pomagali, dr. Fiket! Hvala vam 🙂
Hvala vam, bibo31, na koristnem nasvetu.
Lep pozdrav!
Spoštovani
Hvala Bibo31 za optimistične nasvete. Zelo pomaga in zelo sem vesela, da ste se oglasil.
Hvala tudi vam, doktorica.
Bila sem pri psihiatrinji. Počakali bova še en mesec, nato pa bomo videli kako naprej. Zaenkrat brez zdravil. Razpoloženje ok, no močna viroza – ob tem je težko bit čisto ok tudi psihično. Večinoma ležim…
Zanima me še nekaj glede fizioterapije – magnetoterapija – imam.bolečine v prsni hrbtenici, tudi osteofiti so se mi že pri teh letih pojavili in slabo držo. Predpisano imam magnetoterapijo. Prebrala sem, da je kontraindicirana pri bolnikih s shizofrenijo in epilepsijo. No, epilepsije najbrž nimam – čeprav sem imela kot najstnica obdobje kolapsov, niso pa potrdili epi. 2 leti sem bila vodena na pek v lj, imela eegje, nato kontrol nisem več potrebovala.
Kako pa glede shizofrenije? Na podlagi tega, kar sem vam napisala o mojih psihičnih težavah? Pred fizioterapijo Sem imela pregled pri fiziotetapevtki – ne pa pri.fiziatrinji! O epilepsiji.me nihče ni vprašal, se manj o shizofreniji. Magnetoterapija pa deluje 10 minut, frekvenca je 25 hz, jakost m polja pa 0.3 mT. Zanima me tudi, če je potem tudi preiskava recimo glave z magnetno resonanco, kjer je jakost m polja 3 T, za epileptike ali psihoticne bolnike lahko škodljiva. Ali imajo tudi delavci na mr pogoj, da ne smejo imeti epilepsije,…
Hvala za vaše odgovore
Upam, da vas ne obremenjujem preveč.
Želim vam lep dan.
Pozdravljeni,
menim, da lahko opravljate fizioterapijo, vključno z magnetoterapijo. Vprašanja o magnetni rezonanci zastavite radiologu, vendar jih opravljamo tudi pri shizofreniji. Lahko bi akutna psihoza bila relativa omejitev, zaradi možnosti sodelovanja pri preiskavi, sicer pa ni problem. Vaša vprašanja so tipična za izrazito anksiozno osebo ki je preveč preokupirana s telesnimi simptomi in boleznijo. Poskusite redno izvajati vaje sproščanja.
Lep pozdrav,