Pozdravljeni,
imam 5-letno hčerko (zaenkrat edinko), ki je krasen otrok (kot bi rekla večina mamic, kajne?) Z možem jo imava rada, zaradi njenega značaja – je nežna in zelo čustvena, prijazna, tovariška do ostalih otrok, agresija in grobost sta ji tuji – pa jo imajo radi tudi sorodniki in ostali znanci in njihovi otroci.
Zadnje čase se sooča (-mo) s težavami, pri reševanju katerih sem si sprva pomagala s knjigami, ker pa rešitve nisem našla, vas prosim za pomoč oz. mnenje.
Skoraj dve leti jo je v vrtcu dobesedno maltretiral deček, ki je jeseni odšel v šolo. Hčerko je tepel, praskal, ščipal, jo verbalno napadal… To je kar trajalo in trajalo, deček ni odnehal niti po pogovorih z vzgojiteljico in specialno pedagoginjo.Zamislili smo se nad našo nenasilno vzgojo in hčerko začeli spodbujati k agresiji, po sistemu zob za zob. Ker je izrazito nenapadalne narave, ji je mož dobesedno odpredaval lekcijo iz samoobambe, ona pa je še vedno na agresijo odreagirala tako, da je molče obstala v kakem kotu, včasih je potočila kakšno solzico, včasih udarec narahlo vrnila, tožila pa v vrtcu ni nikoli. Deček je druge narodnosti, ima sicer blago vedenjsko motnjo, kar pa menim da njegovega obnašanja ne opravičuje; nekaj časa smo menili, da je tak zato, ker njegov oče meni, da je agresija normalna….. Iskali smo vzroke za njegovo obnašanje, pa jih nismo našli. Ugotovili smo tudi, da je prej eno leto maltretiral hčerino vrstnico.
Hči je do vseh otrok v vrtcu enako prijazna, res pa je, da nima (razen dveh izjem) tesnejših prijateljev in je bolj samotarske narave. Nikoli nikogar ne napade, ne verbalno in ne fizično, tako da je bilo res težko poslušati njene izpovedi, ko se je zvečer privila k meni in sva se zaupno pogovarjali.
Deček je odšel v vrtec, oddahnili smo si, pa ne za dolgo.
Hči je precej velika in srednje močne postave – čeprav je sicer dobra športnica in se ukvarja s plesom, telovadbo, zna plavati in dobro kolesari… Otroci so znano brez dlake na jeziku in znajo biti tudi kruti. V njeni skupini je deklica, ki je izrazito drobna in zelo majhna, ima pa oster jezik, s katerim neusmiljeno opleta po drugačnih – ker jim finance to dovoljujejo, jo starši zalagajo z dobrinami, ki so trenutno “in” – mislim na obleke določenih znamk, določene igrače, kozmetične pripomočke za deklice, in tako ona izloča otroke, ki vseh teh (pri nas pravimo nepotrebnih stvari) nimajo. Pa to še ni hudo, hčerki smo razložili, da se z njo ni treba družiti, da pravi prijatelji ne gledajo na blagovne znanke, zdaj se je spravila na hčerko in jo žali. Iz hčerinega imena se pač lahko izpelje krasne žaljive rimanke… Včeraj je po hčerko prišel v vrtec mož in bil priča temu, kako je ta deklica žalila našo punčko – kljub temu, da je bil mož prisoten in jo je opomnil, naj ne govori tako grdo, da to ljudi boli.
Hčerki skušam pomagati na različne načine, z njo se res ogromno pogovarjamo, hodimo na izlete, se igramo, beremo…. včasih imam občutek, da si želi, da bi jo ljudje sprejeli (morda, ko gleda skupine otrok, ki se igrajo, ona in še trije bolj občutljivi, nežni, nenapadalni in otroci, ki se ne marajo postavljati v ospredje, pa to gledajo od strani).Sicer se veliko družimo z otroci (sorodniki in znanci) in večijih težav s socializacijo do zdaj nismo opazili. Hči je precej bistra in hitro dojema, z veseljem obiskuje tečaj angleščine v vrtcu (pravi, da tudi zato, ker je tam malo otrok in so bolj umirjeni in se tudi kaj zanimivega naučijo), zanimajo jo črke in vsak dan sama poskuša brati in pisati… Vzgojiteljica je prijazna ženska, ki ji skuša pomagati, da ne ostaja v ozadju, poskuša vnovčiti njeno sposobnost nastopanja (rada poje in igra v igricah), hči pa kljub vsemu ne mara preveč vrtca, ker ne more sprejeti neprijaznosti, grobosti, žalitev, na živce ji gresta divjanje in kričanje….
Očitno sem nekje v vzgoji pogrešila, zdaj pa je hči v težavah in ji resnično ne znam pomagati in ji prav pomagati…
Opravičujem se za zelo dolgo pismo in se vam zahvaljujem za odgovor.
Obupana mamica Ali

Spoštovana Ali,
otroci se večkrat skušajo potrjevati na -gledano skozi odrasle oči-na neprimeren način,so včasih pikro neposredni,celo žaljivi, v njihovih lastnih očeh pa je to samo najmanj naporen način uveljavljanja in so zanj pripravljeni prenesti tudi oštevanje odraslih.Pričakovati je torej, da bo jezikava deklica toliko časa zasmehovala vašo, dokler ji boste prev vi nudili s svojo pozornostjo potrditev.Sicer pa, ne poskušajte vzgajati tujih otrok, raje se pogovorite z njihovimi starši in na odraslem nivoju uskladite poglede.Glede vzgoje lastne hčerke si nikar ne delajte očitkov, Če ste jo naučili prepoznati razliko med dobrim in slabim, poštenim in nepoštenim, ,jo navdušili za šport in pridobivanje znanja , ste storili skoraj vse, morda bi potrebovala le še bratca?

Naj vas potolažim. Tudi sama sem bila kot otrok izredno tiha in sprejemala žalitve in zasmehovanja drugih. Šele, ko sem odšla na fakulteto, sem dobila občutek kako se postaviti zase in drugim določila mejo, katero lahko prestopijo. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da morate pustiti času čas, predvsem pa pustite otroka naj v vaši družbi se kdaj sam spoprime s kakšno lažjo težavo npr.: naj si sama plača igračo, sladoled, naj si sama naroči jedi, pri čemer ji ne smete pomagati in podobno. Predvsem pa ste sami vzor svojim otrokom.

Pozdravljena Ali

Tvoja hči pripada vrsti Indigo otrok, ki so nežni, bistri, neagresivni, ljubeči…so otroci nove civilizacije, pomemben člen v evoluciji tega planeta, so glasniki duhovne preobrazbe. Popolnoma drugačni so od svojih agresivnih vrstnikov in bodo dosegli popolnoma druge življenjske cilje. Čas ki je že prišel zahteva take otroke; nesebične, humane, človeške. Vzgojili jih bodo takšni ljudje kot sta vidva z možem.

Poskusita ji povedati, da je posebna, drugačna in da naj taka tudi ostane. Ti otroci zelo trpijo in bodo še, dokler se ne bo spremenil naš šolski in predšolski sistem. Če sta iz Ljubljane poskusita pogledati kako je v Waldorfskem vrtcu. Sama sicer nimam izkušenj s tem vrtcem, vendar sem mnenja, da veliko bolj primerno obravnava in vodi otroke. Ni potrebno, da je vaša deklica v družbi otrok, ki imajo to smolo, da so se rodili staršem, ki to sploh ne bi smeli biti.

Želim vama in vajini deklici še veliko lepega

Darja

Draga Darja, takih pozornih in čutečih pisanj se v današnji razčlovečeni družbi razveselimo kot toplega sonca – torej – lahko rečem le – hvala…..
Odogovor gospoda Rejca me žal ni prepričal; še posebno teza, naj se (nevrotična?, posesivna?) mamica namesto da skuša pomagati hčerki, odloči za še enega otroka …. – morebiti z namenom, da ne bi več toliko (ne-)potrebnega časa namenjala edinki in njenim težavicam?
Pred leti sem v neki “ženski reviji” prebrala pismo obupane bralke, ki je vztrajala v zakonu z možem slabičem in alkoholikom – predvsem zaradi otroka. Odgovor psihologa je bil: omislita si še enega otroka in s tem poživita svoj zakon!
Komentar najbrž ni potreben….
Lep dan vsem,
Ali

Spoštovana Ali,
žal ste v mojem odgovoru zgrešili poanto,v bistvu ste bili pohvaljeni.Pridevnika “nevrotična in posesivna” nisem uporabil, zato mi ju, prosim ne podtikajte, kar pa zadeva širitev družine, si morate na vprašanje pač sami odgovoriti.

Spoštovana!

Vaša hči je lepo vzgojena in čudovit otrok, nežna in prijazna. Verjetno je bila taka že ob rojstvu in me veseli, da tako lepo skrbite zanjo. Mnogo otrok ima grobe starše ali starše, ki jim ne nudijo pozornosti. Vsekakor pa je dobra rešitev zamenjava vrtca, kjer so manjše skupine in kjer imajo drugačne metode dela. Vredno je poskusiti, predvsem pa hčerkico spodbujajte k samostojnemu delu, naj sama opravi kakšno delo, četudi bo delala napake, le tako se bo še več naučila. Spodbujajte jo, naj si poišče kakšno prijateljico, lahko je starejša od nje, se druži z njo in se pogovarja, skratka, da je ustvarjalna. Osebno sem v službi, kjer občasno poučujem v vrtcu in velikokrat vidim, da so otroci tudi drug do drugega nasilni, drugič pa tako prijazni. To je pravzaprav priprava na življenje in zato je bolj smiselno, da se pomenite z vzgojiteljico in morda s starši. Morda vaša hči potrebuje več samozavesti, ki pa si jo lahko pridobi s samostojnim delom, naj sama ve, da je sposobna sama marsikaj storiti, da je uspešna …

Glede drugega otroka pa je to stvar vaše odločitve, vaših sposobnosti in želja, zato se ne silite v nekaj, kar ne želite, pač poskrbite zase in za hčerko. Želja po drugem otroku bo prišla sama od sebe, če ne, pa bo tudi prav.

Želim vam še veliko lepih dnevov!

Spoštovana Ali!

Ne morem verjeti, da ste odgovor g.Rejca tako obrnili?! Škoda.

Mogoče opravičilo ne bi škodovalo?

Spoštovana;

Tudi jaz sem mati 5 letnice in se prav tako kot vi soočam z enakimi problemi kot vi. Tudi moja hči je prijazna, grobosti in žalitve ne prenaša prav tako ji gre na živce
divjanje drugoh otrok. Tudi vrteca ne mara, vendar jaz sem jo dala zaradi socializacije, saj bo šla septembra drugo leto v malo šolo. Doma ima tudi babico, da kadar si zaželi lahko ostane nekaj dni tudi doma. To so zgleda otroci, ki jim manjka samozavesti. Toda kako jim to samozavest okrepiti. Ali se to z leti
ko so pač v šoli zboljša?
Doma je namreč živa še bolj kot bratec in tudi zanima jo vse. Poskuša tudi že pisati besede.
Ima tudi starejšega brata, ki teh problemov ni imel. Takoj je imel nekaj prijateljev. Ona jih pa nima, sama se igra v vrtcu.
Imate mogoče kakšen recept ali izkušnjo. kajti vsak otrok je pač drugačen.
Vzgojiteljice mi pravijo, da to ni nič hudega, da bo že prerasla. Zaenkrat še nima kakšnih psihičnih motenj.

Prosim vas za mnenje.

Hvala!

Pozdravljena,

sama poskušam hči usmerjati k temu, da čimveč postori sama – sama si lahko namaže kruh za zajtrk in natoči nleko, pospravi posteljo, pobriše prah v svoji sobi, sama se obleče, počeše in umije, sama okrasi torto, sama ubije jajca za testo, sama privije vijak v polico, si napolni gume na kolesu.
Ugotovila sem, da ji bom tudi s takimi, morda nepomembnimi opravili pomagala zgraditi dobro samopodobo, kar ji bo gotovo pomagalo kasneje v življenju.

Pa še to – Katja me je opozorila, da bi bilo morda na mestu opravičiti se g. Rejcu za moj morda neprimeren odziv. Torej – vsak si odgovor razloži po svoje, ni pa bil moj namen razžaliti g. Rejca.

Lep dan vsem,
Ali