pozdrav,
nas stirimesecnik se postavlja na noge. se posebej v banji. zanima nas, ce naj mu to preprecujemo, najbrz namrec kosti se niso dovolj trdne za taksne stvari.
vanja

tudi naša Teja (4 mesece in 8 dni) se že močno opira na nogice, zlasti če leži; neprestano išče nekaj od česar bi se odrivala.
Tudi jaz menim, da je to še vse prekrhko za kakšne resnejše “pohode” ali pa tudi za stanje na nogicah.

LP,
Alenka

Otroci se različno razvijajo in počenjajo točno tisto, za kar so sposobni. Nekateri pričnejo odrivati že po tretjem mesecu, drugi pa šele po šestem. Nekateri se s šestimi meseci plazijo, drugi šele pri desetih, enajstih. Stanje, ki ga opisujete, je popolnoma normalno. Seveda to ne še pomeni, da ga boste postavili na noge in bo korakal, aktivnosti, ki jih otrok počne, pa kar vzpodbujajte.
Pozdrav!
Nina

Nam je zdravnik rekel, da otrok že ve. To sicer ne pomeni, da ga bom zdaj jaz silila stati na nogicah, če pa se želi postavljati sam, naj se kar. Včasih je veljalo, da ga moraš pred 6 mes. posedati nazaj – zdaj pravijo strokovnjaki, da otrokovo telo samo ve, kdaj lahko kaj zmore.
T.

ko sem se jaz postavljala na nogice kot dojencek je to imelo za posledico popolno izkrivljenje goleni, kar je bilo treba popravljati z zlomomz obeh – dojencek torej NE VE.
vanja

Okej, torej so zdravniki različnih mnenj.
T.
Naš se je postavljal gor že pri 4 mesecih, potem pa je do 7 meseca izredno hitro napredoval – se plazil, stal… Shodil pa je šele pri 13 mesec. Nikoli ni imel krivih nog, niti toliko ne, kot je normalno za majhne otroke. Torej, namesto, da se zdaj hoduješ name, poslušaj zdravnika, sama sem ti povedal zgolj moje mnenje in izkušnje.

Zelo grozno je, da ima vsak zdravnik popolnoma nasprotno mnenje od svojega kolega. Mene in dojenčka je pred kratkim zdravnica poslala v razvojno ambulanto, kjer so mi ostro zabičali, da mora biti otroček še lep čas v horizontali (na hrbtu ali pa na trebuhu). Sedaj je star štiri mesece. Tudi v naročju ne sme biti pokonci, ampak mora ležati. Nikakor se ne sme postavljati na noge, preden bi se začel plaziti.

Zdravnica je bila izredno stroga pri tem, tako da sem sedaj zelo pozorna na to, da ga imam čim manj pokonci. na noge ga pa nikakor ne postavljam, ker je zdravnica to utemeljila kot morebitno motnjo v kasnejšem gibanju.

Pozdrav, Katarina

Katarina, kadar zdravnik sumi na odstopanje v razvoju (zaradi katerega so te verjetno tudi napotili v razvojno ambulanto), dobi mamica nekoliko drugačna navodila kot sicer. Npr. kadar ima otrok prevelik tonus v mičicah iztegalkah, ga ponavadi petujemo nekoliko v pokrčenem položaju in obratno… Na ta način preprečujemo nadaljje povečevanje mišičnega tonusa (zateglosti) v določenih mišicah in povečujemo možnost drugih mišičnih skupin, da se pravilno razvijejo. Otroke s slabo razvito sklepno ponvico kolčnih sklepov, še vedno povijamo široko najmanj do 6 meseca ali celo dlje. Otrok z motnjami v kolenskih sklepih ali boleznimi hrustanca in vezivnega tkiva ne postavljamo… Od tod izvira večina “različnih” zdravniških nasvetov. Ugotavljam pa, da zdravniki očitno staršem veliko premalo povemo, zato nas seveda ne morejo razumeti. Če ti je zdravnica dala določena navodila v zvezi z lego otroka, jo vprašaj, zakaj tako. Načeloma pa velja, da moramo otroku, katerega razvoj ne odstopa od povprečja, dopustiti točno tako gibanje, za kakršnega je sposoben. Če se odriva, naj se odriva. Če se postavlja, ga pustimo, da se postavlja. Otrok se namreč razvija v določenem ritmu in si z lastnim tempom omogoča najpravilnejši in optimalni razvij vseh mišičnih skupin. Kot sem že rekla, pa je drugače pri motnjah v razvoju!
Pozdrav!
Nina