Živ

Že par let – če ne več – opažam, da mi sestra sploh ne vošči za rojstni dan.
Tudi njeni obiski so redki, verjetno po zmožnostih, saj je precej zaposlena. Če ne bi hodil na kosilo k stari mami – ki jo ona povabi – sestre sploh nebi srečal oz. jo bi srečal največ parkrat na leto.
Zadnjič sem se peljal s kolesom. Slučajno se srečamo. Me prehiti torej tudi ona na kolesu, zadaj njen fant in samo pozdravita. To je to. Zgleda, da se jim je nekam hudo mudilo.
mahhh pejdi zastopit O_o niti tolko časa za se pomenit magar o vremenu…

A ni to čudno? ne vem no
Morda zdaj mal pretiravam, ampak na njeno poroko, ki bo predpostavljam kmalu v prihodnjosti, sploh ne bi šel. Vabilo gor ali vabilo dol!

No kaj pravite?
Kakšni so vaši odnosi s sestrami in brati?

Sestra živi v svojem svetu v katerem so ji odnosi z bližnjimi očitno muka, če od njih ravno nima neke konkretne koristi…. Kaj češ sedaj?

A če ne boš šel na poroko, kljub temu, da boš dobil vabilo, se bosta pa bolje razumela, potem ti bo pa skočila v objem, če te kje sreča? 😉
Kaj bi dosegel s tem “maščevanjem”?

Torej ti ne bi šel na njeno poroko, ona je pa slaba ker te samo pozdravi, ko se pelje mimo s kolesom… Za odnos sta potrebna dva, tu očitno ni nobenega.