starsi in poroka
Pozdravljeni,
zanima me kako so vasi in takrat se fantovi starsi reagirali ob novici da se bosta porocila?
Midva sva se odlocila, da se porociva marca (da priprava ne bo vplivala na moje izpite, ki jih mam se za nardit). Ta vikend sva ze novico povedala fantovemu ocetu in celotni druzini in so bli zelo navduseni, veseli. sestra njegova z veseljem sprejela vlogo price.
Potem sva sla pa se k meni in sva povedala se moji mami, ki pa je nardila tak izraz na obrazu, da ga niti ne znam opisat. najprej je bilo nekaj neprijetne tisine, ko sem ji pa rekla ce bo dala kako reakcijo, jepa rekla:”ja, prav…” in to je blo to…vceraj sva povedala in od takrat niti enega vprasanja na to temo, niti enega komentarja. Pri ocetu pricakujem se slabso reakcijo..
S fantom sva skupaj ze 7 let, od tega 4 leta ziviva skupaj. On redno zaposlen, jaz poleg studija tudi redno zaposlena. fant se z mojimi kar vredu razume.. jezna sem na to njeno reakcijo. Tudi fant se zdaj pocuti, kot da ne zeli da se porocim z njim.
No, starši imajo pravico, da se odzovejo tako, kot čutijo. To je vsa umetnost.
Tvoja dva sta ločena in takšni ljudje se bojijo tudi zvite vrvi. Vesta, da se poroka lahko konča tudi z ločitvijo in tvoji mami je bila to pač prva misel. Saj verjetno bo po premisleku ugotovila, da bi lahko reagirala tudi drugače in do dejanske poroke se bo zelo verjetno že skulirala.
Za vaju se s pravnega vidika itak nič ne spremeni, ker že živita skupaj. Vseeno pa ima poroka za nekatere še vedno izjemno velik simboličen pomen, očitno tudi za vaju dva, ker se po štirih letih odločata za ta korak. In velik pomen ima tudi za tvoje starše – medtem ko ima pri njegovih starših velik pozitiven pomen, ima pri tvojih prej negativen.
Ko se je eden mojih najboljših prijateljev drugič ženil, sem reagirala podobno. Jaz še njegove prve žene nisem do konca predelala (sva se zelo dobro razumeli in se še vedno kdaj slišiva), on je pa že rinil v naslednjo napako (in res se je kmalu ločil). Sicer mi je bilo kasneje žal, da sem bila tako negativno nastrojena, ampak si nisem mogla pomagati. Moji starši, na primer, so bili precej hladni ob novici, da sem zanosila. Ko sem drugič, so celo rekli, da kaj mi je tega treba.
Vajina sreča in odločitev ne sme biti odvisna od tretjih ljudi. Še velikokrat v življenju bosta doživela čuden odziv ob stvareh, ki bodo za vaju izvor sreče. Takšni smo pač ljudje.
To pa verjamem da ni prijetno 🙁 Tudi jaz bi bila vsekakor užaljena, jezna, zbegana in še kaj zraven!
Glede na to, da sta s fantom tako dolgo že skupaj in da nimata nobenih težav v odnosu s tarši me to preseneča. Že razumem, da je mama ločena in se verjento boji, da bi eneka zgodba doletela tebe…vendar…kaka pa je razlika med tem da živiš skupaj 20 let, imaš otroke, hišo, kredit, psa in karavana ter SI ali NISI poročen. Če greš narazen je vse ista figa… Razlika je smao v tem da je potrebno še kak pair več podpisat za ločitev…ali pa tudi ne.
Moj nasvet je – pogovori se z mamo, na 4 oči. Direktno jo vprašaj zakaj je tako reagirala in ji lepo razloži, da te je njena reakcija prizadela. Mogoče zada še kak zajec tiči na katerega nisi niti pomislila (srečanje z očetom na poroki, slabo vest ker bo ženin imel pravo družino ti pa ločena starša,…)
Srečno!
Hvala za nasvete in predloge.
Mogoče sem se nerodno izrazila, vendar moja starša nista ločena. Razumem pa, kaj sta želeli povedati s tem, da mama ni izrazila veselja zaradi izkušenj s svojim zakonom. Starša sta imela med svojim zakonom veliko vzponov in padcev, vendar sta nekako vzdržala skupaj. Ne vem, kljub temu sem pričakovala vsaj malo bolj pozitivno reakcijo, ker vidi da imava z mojim lep odnos.
Sej navsezadnje je to čisto moja odločitev, vendar mi ni lepo, ker nimam njene podpore.
Lp
čudi me to, da na tak odziv nisi bila pripravljena. zdaj ali si sama preveč not padla ali pa se ne pozante dobro. (morda ima mama pomisleke, pa ti jih ni zaupala, ali pa ti ne vidiš, da jo kaj moti…)
mene je porok postavila na realna tla. saj svoje starše poznam, ampak sem kot ti mislila, da mi bodo privoščili in se veselili z mano. z nama, za naju. potem pa debele oči- ker ni bilo res toplega odziva. na njihovo žalost. tedaj še nisem vsega razumela… oni so se bali za svojo rit, da ne ostanejo sami ipd. kaj vem, enostavno kot da so mislili, da se ne bom nikoli poročila….. bilo je čudno, ampak zame koristno. popkovina se je po tem spoznanju dokočno pretrgala.
težko pa človek sprejme dejstvo, da se družina ne veseli najbolj. podobno je bilo potem za 1. otroka…. ti ves vesel in vznemirjen……oni pa tko-> njihova izguba!