In kam bi dala otroka, če ne bi imela starih staršev? Komu bi jih potem “uturila”?

Stari starši imajo pravico, da živijo svoje življenje kot jim odgovarja. Če to ne vključuje skrbi za vnuke, potem ne moreš nič. Ne sili jih več, pa ti ne bo treba poslušati, kakšna slaba mama si.

Saj jih ni treba uturit. Probaj živeti življenje z otroci vred. Razumem, da si utrujena. Povem ti nekaj lepega. Mislim, da so otroci, ko so majhni, tja do šolskih klopi, tako zelo fletni in enkratni, da mi je še danes žal vsakega trenutka, ki ga nisem preživela s hčerko. Potem ko zrastejo, so drugačni, z drugačnimi problemi. Takrat bosta z možem imela tudi več časa zase. Meni je kar hudo, da je hči tako kmalu odrasla. Bi jo pomanjšala, če bi jo mogla, ker so bila to zame najlepša leta. Nikoli jih ne bom pozabila.

Moje mnenje – ne pelji jih več k starim staršem. Praktično stvar ponosa. Jaz svojih otrok prav gotovo ne bi dala nekomu, ki mu je to odveč.

Otroci so stvar staršev in ne starih staršev. Če se morata naspat – spita izmenično, midva sva tako delala. Jaz sem spala v soboto do 11h, če sem hotela, mož pa v nedeljo. Saj se da vse rešit, a ne 😉

Berem mnenja- kako različnih mnenj smo. Eni menijo, da otrok starim staršem ne dajemo, drugi priporočajo stare starše, tretji…
Sem mamica kar 3 otrok. Z varstvom težav nisem imela, z možem sva šla velikokrat ven, v kino, na večerjo, na rojstne dneve, na čvek kar tako. Nikoli nisva otrok pustila samih, vedno sva najprej vprašala starše, če ni šlo pa najela varuško (ki so jo otroci poznali). Nikoli pa nisva izginila za cel vikend, zato da bi se naspala. Tudi menim, da do tega vidva nista upravičena. Otroci so vajini, vajina naloga je biti z njimi, uživati z njimi in tudi potrpeti z njimi.
Torej ne obremenjujta vajinih staršev, če tega ne želijo. Rajši razmislita, kako se čimbolje posvetiti otrokom, pojdita z njimi ven, zabavajte se, lovite se, bodite na zraku. Preverjeno je, da bodo zvečer zaspali. Mogoče celo pred osmo uro. Potem pa uživajta….

draga 2 x mami. ja res je, kako smo si ljudje različni. jaz te pa popolnoma razumem in upam, da bom tudi jaz dala lahko svoje kdaj k mojim staršem. to, da oni niso dolžni varovati otrok je res, se mi zdi pa zelo samoumevno, da si bodo to želeli!!! in ne razumem ne tvojih, ne staršev tvojega moža, da vaju zato obsojajo. ne rečem, da bi bilo to vsak dan, vendar enkrat na 2 meseca!!! ne morem verjet, da ti res to očitajo! in ja, razumem da si želita malo miru in časa zase. če sta starša še ne pomeni, da se morata odpovedati drug drugemu. jaz sem s tabo!!!!

Moje mnenje:
Ga ni denarja, da bi svoje otroke vozila v varstvo ljudem, pri katerih bi bili vidno nezaželjeni, pa čeprav so to najožji sorodniki. Raje umrem od izčrpanosti.
A misliš, da otroka ne čutita, da sta starim staršem v breme? Pa še da bi potem ob vsaki priložnosti varstvo dobila servirano na krožniku, začinjeno s kakšnim očitkom? Ne hvala.

Pri nas je situacija na srečo ravno obratna, saj se moji starši sami ponujajo, kdaj bo sin lahko (spet) pri njih spal, mali je pa tudi čisto navdušen, samo da mu omenimo spanje pri mami in atu.:))

Vem, da je težko ob nespečih otrocih, saj tudi naš 3 letnik ponoči še vedno ne spi tako kot bi moral, ampak poskušajta najti kakšno drugo alternativo.
Morda kakšno prijateljico, ali pa najemita kakšno študentko za občasno varstvo. V skrajnem primeru se pa lahko tudi malo izmenjujeta – enkrat pojdi ti sama z otroki nekam za celo popoldne in naj mož počiva, drugič gre on. Jaz sem si takole večkrat privoščila popoldne samo zase in sem si res fajn nafilala baterije. :))
Me pa res čudi in žalosti, da obstajajo taki stari starši. :((

Mojca, a poznaš pregovor o zarečenem kruhu? :))))) Se ga poje več kot pečenega, veš? Moj ati je tudi govoril, kako on ne bo pazil vnukov, pa da je svoje otroke vzgojil, mojih pa ne bo, itd. Zdaj pa, če z malim 1 dan ne prideva na obisk, že kliče, kdaj bo malček prišel. Pa sprašuje, če dovolim, da gre sin z njima gobe nabirat, pa na vikend, pa v trgovino, … :))

hm…

Strinjam se z nekom, ki je omenil, da srečna družina temelji na srečnem partnerstvu, in če vsake toliko časa potrebujeta čas zase, da se spočijeta in normalno funkcionirata, mislim da je pametno, da si ga vzameta. Mislim, da je vseeno bolje, da vaju otroka 2 dni ne vidita, kakor da bi ju živčne, utrujene in zadirčne gledala 7 dni na teden!
Vedno sem občudovala starše moje prijateljice, ki so kljub otrocih in urejenem družinskem življenju včasih odšli na romantičen vikend, večerjo, koncert…obenem pa so prav tolikokrat otroke vzeli s sabo in jih niso zapostavljali. Otroci so to znali ceniti in razumeti, in mislim, da jim je to pomembna šola oz dokaz, da se življenje ne konča, ko imaš otroke.
Sama otrok še nimam, jih pa nekoč nameravam imeti…In res si želim, da to ne bo pomenilo konec romantične zveze z mojim dragim. Mislim, da dilema otroci-partnerstvo ni potrebna!
Tako da jaz ne bi imela slabe vesti vsake toliko oddati otroka v varstvo, če bi vedela, da se otroka zavedata, da jih imata starša rada, in da jih ne ‘zapuščata’ vsakič ko se odpravita nekam sama.
Drugo vprašanje je, kako z njima ravnajo pri starih starših, če jih ne marajo…bi bilo dobro povprašati otroka o tem, kako se imata pri njih! Zdi pa se mi, da vama vajini starši očitajo in nergajo glede varstva otrok samo zato, ker mislijo, da teoretično ne delata prav…?

Skratka, vse se da izpeljati na prav prijeten način…če nekomu odgovarja bit s svojimi otroci nonstop, uredu, če ne, tudi ok – dokler se ne gre v skrajnosti z obsesivno pažnjo na vsak otrokov korak oz. skoraj poplno indiferenco… Vsakemu svoje pač, tisoč je resnic.