Pozdravljeni…

Sem oče 14 letnega fanta, ki je hud kronicni epileptik.V Nemciji so mu operirali glavo in sicer so odstranili komplet desni rezenj mozganov. Trenutno ima laznje dusevnje motnje v razvoju , ki pa bodo po vsej vrjetnosti presle na zmerne.
Sem samohranilec in zaposlen, vendar tezko shajam , ker otrok rabi 24/7 nego in skrb.
Zanima me kako postati stalni negovalec svojega otroka?
Ali je sploh mogoce , ter kaksni so pogoji.

Spoštovani!

Najlepša hvala za vprašanje. Področje, ki vas zanima, je raziskala ter vam pripravila odgovor naša prostovoljna pravnica Suzana Peer Kvas. V kolikor boste imeli še kako vprašanje smo vam z veseljem na voljo.

Vse dobro vam in sinu, da bosta kar najbolje uredila težavo. Naj sin čim hitreje ter dobro okreva.

ODGOVOR:

Spoštovani!
V Republiki Sloveniji poznamo institut družinskega pomočnika. Institut družinskega pomočnika je pravica upravičenca do institucionalnega varstva, da lahko v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV), namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju.
V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika je invalidna oseba:
• oseba s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma oseba, ki ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo; je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih, potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje, je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja, razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno.
• težko gibalno ovirana oseba oziroma oseba, ki ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja; gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj, lahko tudi v omejenosti dostopnosti socialnega okolja in vzpostavljanja socialnih stikov; težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost, samostojno gibanje ni možno, lahko doseže samostojnost v gibanju z elektromotornim vozičkom, za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke, ima malo funkcionalnih gibov rok, možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda), v vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama; morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe, pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč.

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (18.a člen) ima pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba:
• za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek
• ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
• za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
Status družinskega pomočnika in z njim povezanih pravic kakor tudi dolžnosti, ki jih predstavlja predvsem dolžnost izvajanja potrebne pomoči invalidni osebi, se vzpostavi z odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika in o izbiri družinskega pomočnika. O pravici do izbire družinskega pomočnika odloča invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi nima pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, dopusta, bolniškega dopusta, …) in v tem razmerju tudi ni formalnega delodajalca. Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…). Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do:
• delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
• do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
• skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Ob tem je pomembno, da je višina delnega plačila za izgubljeni dohodek določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG) in se bo od 1. 1. 2013 dalje usklajevala dvakrat letno v mesecu januarju in juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega Urada RS. Delno plačilo za izgubljeni dohodek do 30. decembra 2011 znaša 660,74 EUR, v obdobju od 31. decembra 2011 do 30. decembra 2012 bo znašalo 697,44 EUR, od 31. decembra 2012 dalje pa 734,15 EUR. Za osebe, ki jim je bila pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek priznana pred 1. januarjem 2007, se določi delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 734,15 EUR.

Navedeno pomeni, da ne velja več določilo 18.i člena ZSV, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek enak višini minimalne plače. Čas opravljanja nalog družinskega pomočnika se šteje v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ki jo urejajo prej omenjeni predpisi, urejene pa so tudi druge posebnosti glede zavarovanja.

Pravica do izbire družinskega pomočnika izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2003 – UPB, 47/2006), ki je staršem, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke, priznal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini neto minimalne plače, do obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni pri delu in poškodbe izven dela, obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo (prispevke delodajalca in delno plačilo za izgubljeni dohodek plačuje država). Z dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004) je urejeno nadaljevanje te pravice tudi po otrokovi polnoletnosti. Zakon o socialnem varstvu na pravico do izbire družinskega pomočnika veže določene pravice invalidne osebe, hkrati pa določa tudi določene obveznosti in pravice osebe, ki ji bo pomoč nudila. Skladno z Zakonom o socialnem varstvu je center za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika, pristojen za prijavo družinskega pomočnika v zavarovanje in morebitno odjavo iz zavarovanj na zato predpisanih obrazcih.

S spoštovanjem!

Suzana Peer Kvas, univ. dipl. pravnica