Pozdravljeni,

zanima me kako je z otrokom s posebnimi potrebami v srednji šoli. Imam deklico ki ima zelo slabo koncentracijo in motnje zaporednega spomina. V OŠ, nisem želela da bi jo dali v postopek, da bi dobila odločbo, da potrebuje drugačen način dela (tako se je odločila deklica), OŠ smo nekako zvozili, a bojim se kako bo srednji šoli…

Prosim za nasvet

Hvala

Jaz Vam iz svojih izkušenj svetujem, da jo čimprej usmerite, saj ji bo dodatna pomoč prišla zelo prav, če bo seveda dosledno izvajana. Borite se, da Vam jo dajo maksimalno število ur(5), pa sošolce naj hči seznami s tem, da ne bo kakšne nevoščljivosti, profesorjem na srednji šoli pa razložite, kakpne težave ima, da jo bodo lažje razumeli.

In kje naj začnem, ali lahko dam sama vlogo oz. zahtevo za odločbo?

Miša2,

pogovorite se z razredničarko, svetovalno službo… pridobite si različna mnenja in se šele potem odločite. Da se bo komsija odločila, bo potrebovala tudi mnenje šole.
Pomembno je tudi, kaj o tej pomoči meni deklica.

Sicer lahko vlogo za usmerjanje izpolnite sami (izpolnjeno vlogo pa pošljete na najbljižji zavod za šolstvo).

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Kolikor je meni znano, na najbližjem Zavodu za šolstvu, vendar tem otrokom menda ne pripada več 5 dodatnih ur, ampak 3 in tudi sicer imajo manj ugodnosti – natančno ne vem…vam bodo povedali na Zavodu. Tudi sama imam otroka s posebnimi potrebami, ki gre letos v SŠ in kolikor so mi povedali nekateri, ki takšne otroke že imajo v SŠ, je zelo odvisno, na katero šolo hodi – kakšna je pripravljenost celotnega kolektiva, da vam pomagajo. Nekateri otrokom zelo pomagajo, drugi ne. Tako sem vsaj slišala, kako je v resnici, ne vem. Menda je pa boljše, če otroka lahko vključiš (če je glede na njegovo okvaro možno) v kakšen Zavod ( za gluhe, za invalidno mladino…). Bo morda še kdo kaj povedal na podlagi lastnih izkušenj.

mi smo začeli najprej na šoli s svetovalno službo,kasneje pa na Svetovalnem centru.moram reči, da sem bila na vsake toliko časa skeptična glede usmeritve (sin ima govornjo motnjo, ter s tem določene probleme pri pisanju….), ampak sedaj ko smo pred SŠ mi tudi malo ni žal.njemu je res ogromno pomagala, tako pri učenju kot tudi posledično pri samozavesti.in ko ga gledam kako je v nasprotju s prvimi šolskimi leti sedaj srečnejši vem da je bila odločitev prava.Res gre pa velika mera zaslug tudi res dobri specialni padagoginji ter krasnim učiteljem.upam da sem ti lahko kaj pomagala pri odločitvi.

lp ter srečno

Miša,

obrazec kupite v papirnici in ga izpoljenega pošljete na najbljižji Zavod za šolstvo.
Res pa je, da trenutna dodatna pomoč znaša 3 ure.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Moj otrok je dobil prvo odločbo v 7 razredu. Ob odhodu v srednjo šolo smo skupaj z njim najprej našli okvirno področje izobraževanja. Sledili so neformalni pogovori z ravnatelji in pedagogi vseh treh šol, ki jih je sin videl kot svojo izbiro. Na teh pogovorih smo spoznali odnos šole do otrok s PP, pripravljenost za sodelovanje, preverjali smo možnosti prevoza v šolo, težavnost učnega programa. In izbrali. Odločitev je bila pravilna. Sin je bil uspešen dijak programa 3+2. Zaradi motenj koncentracije, kratkoročnega spomina je imel 2 dodatni uri.

Lani marca je doživel hudo nesrečo. Posledično je 70% invalid. S šolo smo vse probleme reševali sami – zelo uspešno. Sin je z izpiti dokončal 2 letnik poklicnega izobraževanja in se pogojno vpisal v 2 letnik tehnične šole. Zakaj ? Zaradi narave invalidnosti ne bo mogel opravljati dela v poklicu, ki si ga je želel. SOČA je predlagala prekinitev izobraževanja – menili smo da bo to bistveno vplivalo na socializacijo invalidnega sina v okolje. Nadaljeval je in zaključil je 2 letnik poklicne. Letos obiskuje 2 letnik tehnične smeri na isti šoli. Obdržal je kontakt z bivšimi sošolci, ima enake učitelje. Ni več prav dober, vendar uspeh ni bistveno padel. Ima 3 dodatne ure. 2 uporablja za dodelavo redne šolske snovi (prestop s poklicne na srednjo), 1 ima za prilagoditev prakse njegovi invalidnosti. Vsi delamo na tem, da dokonča srednjo stopnjo izobraževanja. Če bo vse po sreči bo potem nadaljeval šolanje – z njegovo invalidnostjo bo iskanje službe zelo težko.

Torej z odločbo ali brez je najpomembnejše dobro sodelovanje šole – staršev – dijaka. Sam postopek pridobitve odločbe je še vedno precej dolgotrajen. Mi smo jo vložili aprila 2006, dobili pa novembra 2006. Če boš čakala samo na odločbo, bo morda dekle vstopalo v srednjo šolo še brez odločbe. Svetujem ti, da že do poletja stopiš v kontakt s šolo, ki naj bi jo dekle obiskovalo.