Zdravo,

rada bi z vami delila mojo zgodbo, saj si želim vaše objektivno mnenje. Sicer sem zaupala že parim prijateljicam moj notranji razkol, samo zaenkrat še nisem dobila kakega konkretnega nasveta, bolj šok in začudenje. Lepo prosim, če se vzdržite vaših obsojanj…. včasih človek enostavno ne more uiti svojim čustvom, tudi če ve, da so napačna.
Naj se predstavim. Stara sem 30 let, s fantom sva skupaj že približno 4 leta, skupaj živiva 3 leta v stanovanju, ki sva ga vzela na kredit. Razmišljava tudi o poroki in otrocih ampak trenutno je veliko dela na gradnji kariere, tako da tole pride kasneje. Skratka, tale zveza je zelo “smooth sailing”, praktično nimava problemov, razumeva se super. Moj fant je zelo zanesljiv, zaupanja vreden, skratka zelo pošten in načelen človek kar zelo cenim. Čeprav mi je zelo vizuelno privlačen, pomoje še najbolj čeden moški kar sem jih kdajkoli imela, med nama ni nikoli bilo neke PAF nore strasti. Vidim ga kot sopotnika, najboljšega prijatelja, veliko bolj kot pa nekega “ljubimca”. Nekako me spolno toliko ne privlači…. pomoje tudi zaradi tega ker sva v rutinasti ustaljeni zvezi, kjer vsak dan poteka enako, imava veliko obveznosti in pač ne vlagava toliko v spolnost. Po pravici povedano mi velikokrat sploh ne paše. Se raje le z njim pogovarjam. Pač padla sva v neko monotonost kjer ni nič več razburljivega, novega, drugačnega…… ampak pač deja vu. Tudi če poskusiva eksperimentirati v spolnosti, mi pač toliko to ne paše, komaj da sploh reagiram. Ampak tukaj še ni niti glaven problem.
Glavni problem je v moji glavi, in v moji glavi edino. Magisterij sem zaključila v tujino in tam sem pred leti (pred približno 5. leti) imela zvezo (oz. sploh ne vem če je bila) s tujcem, ki je trajala približno 4-5 let. Ta fant me je namreč tako zadel kot me nikoli nobena strela ne bi. Zaradi njega sem podaljševala študij in praktično delala vse kar je v moji moči da bi bila lahko z njim…. on pa me je (sicer popolnoma nenamenoma) “odjebaval”. Bil je izjemno čustveno zatrt (oz. mamin sinček), težko se je ženski odprl in jo pustil blizu in zaradi tega sem tudi zelo trpela. Vedno sem hotela od njega nekaj več, pa tega nisem mogla dobit. Najina zveza je leta in leta varirala na taki liniji : najboljši prijatelj – ljubimec – fant – kreganje – najboljši prijatelj – nič – ljubimec ipd. Na koncu sem bila že napol nora. Zveza itak ni bila dobra za mojo psiho in tega se zelo dobro zavedam, zato sem tudi prekinila stike z njim, ko sm se vrnila v Slovenijo. Sedaj sva samo še “facebook” prijatelja, stikov že zadnja 4 leta nimava in tudi če bi jih imela, bi bilo vse ohlajeno. On ve, da imam fanta in sem srečna…. no, jaz pa vem da on nima nikogar : star je 38 let in še vedno samski, poleg mene pa mu je bil rekord zveze 14 dni. Kurbir sploh ni, ampak ima hude commitment issues in pa hudo je prepotenten (ni šans da bi on iz ponosa kontaktiru kdajkol prvi). Bila pa je to izjemno strastna zveza…. pač taka kjer so iskrice švigale v vse smeri…. taka can’t live without you ljubezen…. nora, divja, zajebana.. filmska. Zdaj pa živim popolnoma nekaj drugega, popolno nasprotje… stabilno, mirno, odgovorno in “odraslo” življenje.
Težava je v tem, da si tudi po 4ih letih bivšega ne morem izbiti iz glave. Mogoče prav zaradi tega ker pogrešam nekaj, kar trenutno nimam in če ostanem s fantom, tudi nikoli ne bom imela. Ne pogrešam težav in prerekanj, uživam v miru, vendar pogrešam strast, igrivost, norost, čustvene izlive in iskrice ki švigajo povsod. V sebi tiščim gromozanski razkol… ne vem ali bi to sploh zaupala fantu, saj preveč tvegam. Sanjam o njemu, predstavljam si življenje z njim, čisto sem v drugem svetu….. nisem več na realnih tleh. Pozabila sem, da imam tukaj nekoga, ki me ima zelo rad, s katerim si deliva topel dom, ki sva si ga skupaj ustvarila. Z bivšim nisem imela kontakta že 4 leta…. pa v 4ih letih mislim, da ni bilo niti enega mesca, ko ne bi razmišljala o njemu in skupnih trenutkih. Moj sedanji fant je popolno nasprotje…. vendar to ne pomeni, da je slabši ali boljši…. pač drugačen odnos imam z njim. Nudi mi neko varnost in zavetje. Medtem ko je bil z bivšim pa vedno neki lov.
Celotna situacija me spravlja v obup. Ne vem kaj naj naredim. Ali naj žrtvujem sedanjo zvezo, ker sem čustveno neiskreno ali je nekaj narobe z mano? Vem, da z bivšim nimam možnosti prihodnosti (čeprav sanjam o tem)… narazen sva šla zaradi tehtnih razlogov…. vendar vem, da tudi njemu ni vseeno zame in da bova vedno imeli nekaj posebnega, kar ne bom z nobenim mogla nikoli imet.
Včasih mislim, da je fora samo v tem, da želim nekaj kar ne morem imeti… da me ta nedostopnost še bolj privlači…. ker on je vedno bil nedostopen… vendar spet ne… veliko drugih nedostopnih fantov je že bilo, pa me sploh niso privlačili oz so mi šli kvečem na živce s tem. On je pač razred zase.
Vem, da me bivši ne bo nikoli več kontaktiral…. pač tak je… vedno sem jaz morala delati ta korak, on pač trpi v tišini in izgine. Je pa čisto noro, da si zaradi enega fanta, ki ne obstaja sploh več zame skoraj uničujem tukaj sedanjo zvezo. Kaj je z mano narobe?
Hvala za vse komentarje…sem se kar razpisala 🙂
Lidija

Kot si sama rekla … deja vu.

Nisi edina, ki se ji to dogaja (tudi moškim). Ko si naslikamo neko iluzijo v glavi, je težko. Sicer pa … vsi smo že imeli razmerja, kjer je bila nora strast in divjost, skupaj živeti pa nikakor. Ali pa imeli vse naj naj, kot na sliki, v spalnici pa … khm.

Ne vem zakaj bi te kdo obsojal (naj prvi vrže kamen tisti, ki se mu to še ni zgodilo. Če ga bo (vrgel kamen), je srečko … :)) )?

Morda pa en nasvet … Pogovori se s partnerjem. Iskreno. Ker gre za neke vrste čustveno varanje s tvoje strani (ki je hujše od fizičnega – seksa). Morda pa vama manjka samo iskren pogovor na temo intime.

Moram pa reči, da je malo ljudi toliko zrelih, da pri teh letih tako razmišlja kot ti. Si namreč na dobri poti, da … bi čez 10 let (ali prej) varala. Če v postelji ne škripa kot mora, začne slej ko prej škripati drugje.

Narobe? Narobe je po moje le to, da ne sprejemaš svojih občutkov, ampak določene zavračaš, si želiš, da jih ne bi bilo. Ampak, ker so in ker jih ne sprejmeš, si posledično zmedena, ker se ti zdi, da bi moralo bit drugače. Da bi morala čutiti drugače. Nauči se sprejemati življenje in stvari takšne kot so, ne takšne, kot si si “nekoč” zamislila, da bi morale biti. Ali je to, ali pa si preprosto izbrala sedanjega fanta iz napačnih razlogov. Ne vem, kako se sploh zapleteš z nekom, ki te ne privlači. Ne poznam te izkušnje oziroma jo poznam, vendar pri meni tak odnos nikoli ni trajal in zgodilo se je menda le 1x.

prejšni očitno še pri 38 letih ni dorasel, pa si predstavljaj s takšnim človekom družinsko življenje. Ja strast po tebi bi ga potem najbrž kmalu minila, saj bi bili na prvem mestu otroci in ne on. Malce razmišljaj v naprej, ker lahko tudi tebe mine vsa strast, ko nastopijo družinski problemi.

Kako si še otročja.
In če odvzameš vso to dramo pri bivšem, kaj ostane? Je bil tvoj najboljši prijatelj, tovariš v najboljšem pomeni besede, nekdo, ki ti je vedno stal ob strani, ki je bil zanesljiv, uravnovešen, ti je pomagal razmišljati in reševati težave? V filmu take zveze zgledajo zanimive, v resničnem življenju pa takšni ljudje izpadejo samo blesavi, oprosti izrazu, ampak to je še milo povedano.
Drugače pa si jaz osebno zveze brez spolne privlačnosti ne znam predstavljati in ni lepšega komplimenta, kot da si te partner poželi. Ti svojega fanta kastriraš, iz dneva v dan, s tem, ko ti ni všeč. To se čuti, to on čuti, in kot moškega ga s tem samo teptaš. Tako kot bi on tebe, če mu ne bi bila privlačna.
Svoje zveze postavljaš na popolnoma zgrešene temelje. Mogoče bi šla na kak strokoven pogovor nekam in poskušala biti samska, dokler ne razčistiš teh osnovnih zadev? Ker tole pri tvojih letih ni za nikamor.

jaz bi tebe opisal s par besedami: v prvi vrsti neodrasla, potem tipicna kura ki ne ve kaj bi rada, potem pa se drama queen

Praviš; … si želim…objektivno mnenje. Stara sem 30 let, s fantom sva skupaj že približno 4 leta, skupaj živiva 3 leta v stanovanju, ki sva ga vzela na kredit. Razmišljava tudi o poroki in otrocih… praktično nimava problemov, razumeva se super. Moj fant je zelo zanesljiv, zaupanja vreden, skratka zelo pošten in načelen človek kar zelo cenim. Čeprav mi je zelo vizuelno privlačen, me spolno toliko ne privlači…pač ne vlagava toliko v spolnost. Po pravici povedano mi velikokrat sploh ne paše.Pač padla sva v neko monotonost kjer ni nič več razburljivega, novega, drugačnega…… ampak pač deja vu. Tudi če poskusiva eksperimentirati v spolnosti, mi pač toliko to ne paše, komaj da sploh reagiram.

Ampak tukaj še ni niti glaven problem.
Glavni problem je v moji glavi, in v moji glavi edino.

v tujini…tam sempred približno 5. leti imela zvezo (oz. sploh ne vem če je bila) s tujcem, ki je trajala približno 4-5 let…zaradi tega sem tudi zelo trpela…zveza je leta in leta varirala na taki liniji : najboljši prijatelj – ljubimec – fant – kreganje – najboljši prijatelj – nič – ljubimec ipd. Na koncu sem bila že napol nora. Zveza itak ni bila dobra za mojo psiho…stikov že zadnja 4 leta nimava in tudi če bi jih imela, bi bilo vse ohlajeno. On ve, da imam fanta in sem srečna…. no, jaz pa vem da on nima nikogar… Bila pa je to izjemno strastna zveza…. nora, divja, zajebana.. filmska. Zdaj pa živim popolnoma nekaj drugega, popolno nasprotje… stabilno, mirno, odgovorno in “odraslo” življenje.
Težava je v tem, da si tudi po 4ih letih bivšega ne morem izbiti iz glave. Sanjam o njemu, predstavljam si življenje z njim, čisto sem v drugem svetu….. nisem več na realnih tleh.
Celotna situacija me spravlja v obup. Ne vem kaj naj naredim. Ali naj žrtvujem sedanjo zvezo, ker sem čustveno neiskrena ali je nekaj narobe z mano? Vem, da z bivšim nimam možnosti prihodnosti… Vem, da me bivši ne bo nikoli več kontaktiral…. pač tak je… vedno sem jaz morala delati ta korakJe pa čisto noro, da si zaradi enega fanta, ki ne obstaja sploh več zame skoraj uničujem tukaj sedanjo zvezo. Kaj je z mano narobe?

Brez komentarja, si vse povedala že sama sebi. 🙂 Kaj boš naredila s svojo sedanjo zvezo, je seveda tvoja stvar in odločitev in odgovornost in tvoj – problem.

Zato to, da praktično nimata problemov, ne drži. 🙂 Da si srečna v zvezi, ja, videti je, da ne drži. Da se razumeta super, to zagotovo ne drži. Videti je, da nič, kar si povedala, nič ne drži. 🙂

Namreč, o problemih se sploh ne pogovarjata. Tvoj fant te ne pozna. On ne ve, kdo sploh si ti. Ne ve za probleme, ki se zgrinjajo nanj s tem, ko ima tebe. 🙂 Ne ve tega, kar si napisala tule, saj mu tega nisi nikoli povedala. Ne ve, da z zvezo z njim uničuješ svoje življenje in istočasno uničuješ življenje še njemu, svojemu sedanjemu fantu in to ne “skoraj uničujem”, kot sama praviš, ampak dejansko, nedvomno in dobesedno. Tvoja sedanja zveza je videti iz povedanega takorekoč že mrtva, a nobeden od vaju tega še ne ve. 🙂

Kot poveš sama; “glavni problem je v tvoji glavi in v tvoji glavi edino“. Dobesedno tako je, kot praviš. 🙂 Od dveh tvojih zvez, kot da dve nista bili dobri za tvojo psiho…? 🙂 nmareč, sedaj živiš že več let z nekom, ki te spolno ne privlači… Lepo, ampak, spolni privlak je ali pa ga ni in če ga ni, ga tudi nikoli ne bo. Plačuješ torej kredit za skupno stanovanje, razmišljaš o poroki s spolno neprivlačnim fantom :-), o otrocih in istočasno o nekem bivšem izpred ohoho let, ki te je dobro kavsal in nič več od tega in te od tedaj ne šmirgla 2% in to ne šmirgla že več let. In ne vidiš nikjer nobenega problema, kljub magisteriju v tujini. 🙂

Ne obsojam, ne podajam nikakršnega mnenja, le tvoje navedbe ponavljam dobesedno, a tako, da jih boš razumela in videla v pravi luči, celo brez, da bi te podučeval ali ti talal zastonj nasvete, kaj naredi. Kar se mene tiče, lahko narediš s svojim življenjem karkoli, a za svoje odločitve si dolžna prevzeti odgovornost in odgovarjaš za to ne le sebi.

Preberi svoj zapis svojemu fantu in morda on najde rešitev zase in zate, za vaju dva, po hitrem postopku; edini problem bo potem le še preostanek kredita, ostali se bodo rešili endvatri 🙂

Sklep mojega jutranjega razmišljanja o tej temi je, kot sledi;
nepriznavanje problemov, nepogovarjanje o problemih, nereševanje problemov, neodgovornost, nezrelost in v taki situaciji jemanje skupnih kreditov, še več od tega, razmišljanje o skupnem življenju, poroki in otrocih je otročje, nezrelo, neodgovorno početje, ki vedno in 100% zanesljivo vodi v popolno polomijo na vseh področjih in to vseh vpletenih. Zato še tole; če želiš izvedeti naslov dobrega advokata za ločitve in delitve premoženja, ti ga posredujem na ZS, ti bo prišel prav čez čas, če se TI sedaj narobe odločiš, oziroma drugače, kot bi se v taki situaciji nekdo, ki nima zgoraj navedih problemov s problemi. 🙂

Lep pozdrav
marinec

Popravek zapisa;

Zato še tole; če želiš izvedeti naslov dobrega advokata za ločitve in delitve premoženja, ti ga posredujem na ZS, ti bo prišel prav čez čas, če se TI sedaj narobe odločiš, oziroma drugače, kot bi se v taki situaciji nekdo, ki nima zgoraj navedenih[/i][/b] problemov s problemi. :-)[/i][/i]

Lep pozdrav
marinec

Šok oz. začudenje prijateljic, s katerimi si delila svoj notranji razkol, označuješ kot ne ravno konkreten nasvet – a je več kot očitno popolnoma razumljiv. Ne poznaš se niti sama (v tem primeru bi vedela, kaj želiš), kako bi te lahko poznale one, če navzven kažeš eno podobo, ki je očitno precej različna od tistega, kar se dogaja znotraj tebe?

Ne le, da je spolnost pomembno vezivo trdnega partnerstva. Z leti postane sposobnost komunikacije in razumevanja dveh, ki živita drug z drugim, še pomembnejša.

V sedanjem razmerju nimaš ne prvega in ne drugega. Kar lahko storiš sama, je, da se vprašaš, v kolikšni meri sama doprinašaš k takemu odnosu. Kajti s takim, nespremenjenim načinom funkcioniranja boš imela težave tudi v naslednjih razmerjih – in to ne nujno le zato, ker tisti ‘drugi’ ne bo ravno ‘pravi’ zate.

V tem hipu si se sposobna odločati zgolj in samo na podlagih lastnih občutkov, ki so zate osebno v ospredju, zate je pošten pogovor s sednjim partnerjem le logično nadaljevanje, ki se mu ne boš mogla izogniti. Glede na napisano bi se težko reklo, da poznaš svojega sedanjega partnerja, kaj doživlja on v taki zvezi. Morda te zna celo presenetiti in se izkaže, da te pozna bolje, kot se ti sama.

Bivši so vedno bivši z razlogom in če je nedosegljivost oz. odklonilen odnost tisti, ki ti daje prepotrebni adrenalin za t. i. ‘polno življenje’, bo to drugo poglavje, s katerim se boš spopadla neposredno po tistem, ko boš razčistila stanje iz prejšnjega odstavka.

Dobre odločitve ti želim, saj gre za tvoje življenje.

Mislim, da se nismo dobro razumeli. Nikoli nisem napisala, da me fant ne privlači, če ne logično sploh bila ne bi z njim. Napisala sem, da me fant TOLIKO več ne privlači – to je VELIKA razlika. Z leti in z monotonostjo je pač strast malce usahnila. O tem sva se tudi že pogovarjala. Oba delava 12 ur dnevno, on je ogromno odsoten službeno. Kvalitetnega časa ni veliko. Razumeva se odlično in se podpirava. Zaupala sem mu tudi vse kar se tiče spolnosti in strasti. Vendar pač iskrice so šle…… ga pa še vedno ljubim. Ni pa več PAF strast.
Potem so bili še očitki na temo zrelosti in da pač me je “bivši bolje poseksu kot on” in je zato taka situacija. To spet ni res. Pri bivšem sploh ni šlo za seks in nikoli nisem o seksu govorila… če že, je bil le ta kvečjem slabši (je on imel določene težave). Šlo je za “nekaj” kar zelo težko pojasnim. Tisti občutek. Pač kadarkoli sem bila z njim so se mi tresle noge, v želodcu me je zvijalo, potila sem se ….. in to ni bila le “zaljubljenost” saj je trajalo 4-5 let. In tega “občutka” nikakor ne morem pozabiti, ker ga pač s sedanjim fantom nisem doživela. To ne pomeni, da fanta ne ljubim!!!!!!! Samo pač drugače je…. odnos je drugačen.
Eni pravijo, da je to čustveno varanje…… mogoče, vendar s tem moškim nisem imela stikov že 4 leta… on je samo neka oseba, lahko bi bila konec koncev tudi namišljena, o kateri sanjarim, popolnoma idealiziran. Seveda v realnosti se zavedam, da temu nikoli ne bi bilo tako in zato se tudi ne spustim v kaj globljega in ne delam kakih bedarij. Čustveno varanje je ponavadi, ko se z nekom pogovarjaš in meniš, ki ti je všeč. Jaz ubistvu tole vse baziram na fantaziranju. In priznam, imam slabo vest. Po drugi strani pa…. mogoče tudi fant fantazira o kaki drugi ženski, to ne pomeni, da bo karkoli kdaj kaj naredil in dokler ne tudi ne vidim potrebe, da bi o tem dramatizirala.
Na ta forum sem pisala, ker sem hotla objektivno mnenje…. in ker imam slabo vest…. ali se morda tudi vam zgodi kdaj, da fantazirate o drugih partnerjih, čeprav veste da z njimi nikoli nič ne bo? Je to tak red flag za sedanjo zvezo?
Jaz verjamem v več duš dvojčič…. na različnih področjih…. ena duša dvojčiča je najbolj zanesljiva oseba s katero imaš long term relationship…. to ne pomeni, da si z njo imel tudi najbolj intenzivna čustva. Jo ljubiš, ampak ne pomeni, da si pa njega najbolj ljubil v svojem življenju. Bivši je bil moja prva ljubezen… moja drugačna ljubezen… in nič ni baziralo na seksu… samo na pač nekih čustvih, ki so bila tako močna, da je še danes nek zametek v meni, čeprav ljubim sedanjega partnerja. Temu ne morem nič, tako pač je, počutim se krivo, ampak ne morem si pomagati. Mogoče bo to večno ostalo v meni, čeprav nama ni in ne bo usojeno, da sva kadarkoli skupaj. Lahko pa sem prav zaradi tega celo življenje samska…. ali pa probam nadaljevat s svojim življenjem. To se pač ne bo spremenilo. Ali me v tem podrobnejšem opisu sploh kdo razume…. je kdo že doživel ali živi podobno situacijo? Hvala.

Okej, ne varaš čustveno, si pa čustveno neiskrena – in to si sama napisala. Daj preberi si lepo te prosim za božjo voljo še enkrat svoj prvi prispevek in če tam vidiš kje napisano MOJ PARTNER ME SPOLNO PRIVLAČI IN ME VEDNO JE, potem mi prosim to nekje poboldaj, ker pišeš samo, da ti je bolj tko tko že od začetka, zdaj po parih letih pa rajš vidiš, če se pogovarjata.
Če je to definicija spolne privlačnosti, potem se jaz privlačim z vsemi znanci, sosedi in naključnimi sogovorniki v trgovini ali na sprehodu. Kar puhtimo pravzaprav od strasti.
In tale rutina, monotnost in bla bla bla – to je življenje. Ne vem, pa to večkrat vidim napisano, jamranje zaradi vpetosti v rutino. Ja pa saj niste same princeske Kate in princi Viliji, da bi se vam moralo vsak dan dogajati na polno. To je življenje. Služba, partner/družina, občasno prijatelji … Vsak dan vstaneš, vsak dan skuhaš kavo, greš v službo, delaš, prideš domov, kaj poješ, kaj postoriš, greš na sprehod ali rekreacijo, večerja, kaj prebereš, spat. Skrivnost je v tem, da si ustvariš vsakdanjo rutino, ki ti prinaša zadovoljstvo. Jaz si skuham dobro kavo, pa spenim mleko kot v gostilni, in če je lepo vreme, tako kot zdaj, jo nesem na teraso in počasi srkam, uživam v ptičjem petju in prebujajočem se jutru. Ni lepšega. Ja, dolgčas in rutina, ampak prijetna rutina. In ko me partner vsak dan zgrabi pa poljubčka pa poboža, je to tudi že počasi vse rutina in vsakič enako – ampak veš kaj, je tudi vsakič prijetno! Dobre stvari se ne moreš naveličat. Zato se ne sklicuj na rutino. Ti moraš sama sebi v glavo malo pogledat in si določene stvari razpucat. Stara si 30 let, kdaj misliš odrast?

Lectovka, in kaj za božjo voljo je narobe, če včasih raje vidim da se pogovarjava??
Hvala bogu, da se!
Pač so določeni partnerji s katerimi imaš ognjemete in noro privlačno nabitost in določeni s katerimi imaš le tega manj. Te privlači, ampak kemija je drugačna. Zdaj me napadaš, ker jo imam le jaz manj? To nima veze z ljubeznijo, sploh pa on to ve pač kakšna je situacija in skušava na temu graditi. Z nobenim partnerjem nimaš iste občutke in isti “ognjemet” in jaz mislim, da se na koncu ne ustališ s tistim, s katerim imaš največji “ognjemet”, ampak s tistim, ki ti nudi največjo stabilnost in toplino. Če pa si ti našla te dve stvari v eni in isti osebi, potem pa res čestitke, si velika srečnica. Pač verjamem, da se le to ni vsem zgodilo. In to ne pomeni, da svojega današnjega partnerja ne ljubim.
Ker sem čustveno neiskrena zaradi mojih občasnih fantazij in spominov, potem je najbolje da sem celo življenje samska, ker vem, da tega ne bom nikoli pozabila. To mislis?
Sem zelo zrela in to nima veze z zrelostjo, ker sem izjemno odgovoren človek, ampak pač čustva so me “zmešala” in ne vem zakaj toliko še premlevam preteklost, ko ne igra nobene vloge več. Imam čustva do dveh moških, na drugačen način, čeprav za bivšega ne bi rekla ravno “čustva” ampak pač neko vez.
Če pač ne razumeš kaj hočem povedat in misliš samo nekaj pamet solit…. potem tega res ne rabim in te prosim, da ne komentiraš več. Hvala.
Res ne potrebujem tvojih moralizacij, če pač ne razumeš, pač ne razumeš. Mogoče se bo našel nekdo, ki me in ki je imel/ima podobno izkušnjo.

No, v prvem sporočilu si napisala o privlačnosti do svojega partnerja tole. “Vidim ga kot sopotnika, najboljšega prijatelja, veliko bolj kot pa nekega “ljubimca”. Nekako me spolno toliko ne privlači Zdaj si stvari omehčala in praviš, da te privlači in da sploh nikjer nisi rekla, da te je bivši boljše “obdelal”. Pa res nisi ali si pa se tega ne zavedaš? Mislim, gre se za tvoje občutke in za tvojo iskrenost.
Meni se zdi povsem sprejemljivo, da strast po nekaj letih upade, ampak po moji izkušnji je spolni odnos še vedno enako dober, se pravi enako velik užitek, kot je bil na začetku. Ni pa več tako pogosto in to je zame povsem sprejemljivo, za partnerko pa tudi. In samo to mi je pomembno. Navade in odnosi drugih parov me ne begajo in nimajo nobenega vpliva na odnos z mojo partnerko.
Praviš, da ga ljubiš in da te privlači, hkrati pa razmišljaš, če naj odnos prekineš, če sem prav razumel tvoje besede … “ali naj žrtvujem sedanjo zvezo, ker sem čustveno neiskreno ali je nekaj narobe z mano?”
Ali partner pozna te tvoje pomisleke in kako misliš, da bi se počutil, če bi jih (v kolikor jih ne)? Se ti zdi, da bi občutil kako ga ljubiš, če mu poveš, da bi žrtvovala sedanjo zvezo zaradi svojih občutkov?
Meni se zdi, da si samo nesigurna v to, kako bi naj ljubezenski odnos izgledal, zato te vsi ti postranski občutki in spomini na bivše premetavajo sem in tja kot ladjo v viharju.

Žal nimaš le ti besede pri tem, če ga ljubiš ali pa ne, ampak jo ima tudi on. Če on tega ne občuti, ti to, da ga ljubiš, za vajin odnos ne pomeni veliko. Če njega to, da te ne privlači tako zelo, ne moti, ni problema. Ampak zaenkrat itak moti predvsem tebe, kakor kaže.
Zanimivo pa je, da si v prvem sporočilu veliko napisala o bivšem, o sedanjem pa bolj malo. Mislim, da pogrešaš to, da te sedanji partner ne privlači tako zelo in da zaradi tega nisi prepričana, če je to to oziroma ali se vama bo obneslo.
Lahko ti povem le nekaj, da tega praktično nikoli ne veš, z nobenim partnerjem. Res pa je, da sam recimo takih dilem nimam. Vsak od mojih odnosov je bil nekaj posebnega in sodi v neko obdobje ampak jih tam tudi pustim. O njih ne sanjarim in se nanje zelo redko spomnim. Če pa se, se samo nasmehnem in se vrnem v sedanjost, ki je prav prijetna.

Marko, imaš prav, ni najbolje napisano.
Spolnega odnosa z sedanjim partnerjem nisem nikoli komentirala – je čisto v redu, samo je manj pogost.
Partner pozna moje občutke… in se pogovarjava o tem.
Zveza, ki je sicer ok, sem razmišljala vsake toliko, da bi prekinla izključno zaradi tega, ker se mi zdi včasih da sem čustveno neiskrena in se ne morem dati 100% svojemu partnerju. Po drugi strani se pa nikoli nobenemu ne bom mogla dati 100%. Pač tako je. Sem že napisala zakaj.

Očitno sem spregledal. Kje si pa to napisala? Kaj je zate 100% in česa sedanjemu ne moreš dati, pa bi mu še lahko (pod nekimi drugimi pogoji), da bi bilo potem 100%?

pač…. bivši me je tako zaznamoval, da tega ne bom nikoli šla čisto 100% mimo. Nikoli ne bom mogla pustiti to za sabo. Vedno bo 1% mene, ki bo nanj mislil. Tudi če nič ni, nima veze. In vem da to ni fer do nikogar. Ampak ne morem si pomagati. Bila je to čist neka drugačna ljubezen, …. tako močna, da sem bila vsakič, ko se je nasmehnil 10 m pod zemljo. Ampak pač meni ni bil namenjen in dolgoročno nisva za skupaj. Ampak tudi če to vem, sprejemam in razumem…. je procent mene tam….. kako čez to in biti iskrena, pa ne vem.
Kako funkcijonirati sploh v partnertvu, če nikoli nihče ne bo tak kot “on”. Ali razumeš kaj želim povedati?

Najboljše za mon so tiste, ki se pridejo sem prepirati, kaj so napisale in kaj niso, druge podučujejo, kako jih je potrebno razumeti, solijo v tej vročini vsem ostalim pamet:-), ipd., najboljše za mon zato, ker iz tega lahko nastane zeloooo dolg proces, kar je dobro za promet. 🙂

Na kratko; kar si ti rekla, si rekla ali bolje, zapisala :-), zato citiram;
“Čeprav mi je zelo vizuelno privlačen, pomoje še najbolj čeden moški kar sem jih kdajkoli imela, med nama ni nikoli bilo neke PAF nore strasti. Vidim ga kot sopotnika, najboljšega prijatelja, veliko bolj kot pa nekega “ljubimca”. Nekako me spolno toliko ne privlači…”..
Sedaj spreminjaš svojo zgornjo, prvotno izjavo v, citiram;
“Napisala sem, da me fant TOLIKO (več) ne privlači – to je VELIKA razlika”.
Ne, tega pa prvotno nisi napisala tako! Nisi. 🙂

Obrazložitev:
Če obravnavamo pomensko prvo tvojo citirano izjavo iz uvodne teme, se jasno prebere, kot lahko vidiš sama, da med vama nikoli!!!, nikoli ni bilo nore strasti, niti velikega spolnega privlaka in tvojo izvorno izjavo ” Nekako me spolno ne privlači...” gre razumeti kot – moj drugi fant me nekako spolno ne privlači, saj nikoli med nama ni bilo nore strasti… Ker tega dvojega in še česa nikoli ni bilo, sanjaš o prvem, ki te je dobro dol dal in to sanjaš že štiri (4) leta, to je, odkar imaš drugega, ki ga že štiri leta vidiš bolj kot ” sopotnika, najboljšega prijatelja, veliko bolj kot pa nekega “ljubimca”“, s katerim se malodane raje pogovarjaš, kot seksaš, izjave so citirane in tvoje, podane pisno, pika.

V drugi, popravljeni, spremenjeni in dopolnjeni izjavi, bi se rada izmazala :-), da se ti je spolni neprivlak do drugega zgodil zaradi rutine. 🙂 A že na začetku te teme eksplicitno poveš, da, citiram; Z bivšim nisem imela kontakta že 4 leta…. pa v 4ih letih mislim, da ni bilo niti enega mesca, ko ne bi razmišljala o njemu in skupnih trenutkih. Moj sedanji fant je popolno nasprotje…. Torej, to se ni zgodilo zaradi rutine, niti ta drugi ni “postal” popolno nasprotje zaradi rutine sčasoma, pač pa zato, ker te ta drugi že štiri leta “nekako spolno ne privlači…”, saj je popolno nasprotje prvega že vsa 4 leta. 🙂

Tisti (več) v drugi izjavi je dodan naknadno in se ne ujema s prvotno izjavo. 🙂 Ali razumeš, kaj ti želim povedati? 🙂

Vsak pravnik bi te sesul v navskrižnem zasliševanju, ker nisi iskrena, morda nikoli do nikogar, ker, ljudje ravnajo po vzorcih 🙂 in ti si tule izjave sproti izmišljuješ in jih po potrebi spreminjaš. 🙂

Zato enako velja tudi za mojo izjavo; kar sem rekel, sem rekel, mnenja ne spreminjam; Če si ti zrela in odgovorna oseba, nezrelih in neodgovornih žensk tam okrog 30 let starih na tem svetu – sploh ni! Ali razumeš kaj želim povedati? 🙂

Povej to, kar izjavljaš tu, svojemu sedanjemu fantu, vse in dobesedno; nekako me spolno ne privlačiš, vidim te kot prijatelja, ne kot “ljubimca”, blablabla…, zato odkar te poznam, to je štiri leta, sanjam o tistem prvem, ki me je dol dajal, da se je vse kresalo…, ne pa tako kot ti, zato se mi s tabo včasih niti ne da tega početi, se raje pogovarjam… 🙂 Garantiram ti, da boš tokrat ti bivša in to – v hipu. Pa tudi, če bi se ti res zgodila “rutina” po 4 letih, pomeni, da je razmišljanje o družini, otrocih in še čemu ob teh dejstvih nesmisel, saj se bo “rutina” v naslednjih letih le še povečala in da se bosta sčasoma res samo še pogovarjala, če se sploh še bosta…, a ne kot dobra prijatelja, ampak o ločitvi in delitvi kreditov in morebitnih otrok. 🙂

Ti si torej iskrena, zrela in odgovorna oseba in še kaj…?
Malo morgen.

Lep pozdrav 🙂
marinec

Srečna ??? v partnerstvu….AMPAK:

…notranji razkol,…praktično nimava problemov, razumeva se super,…v stanovanju, ki sva ga vzela na kredit. Razmišljava tudi o poroki in otrocih ,… fant je zelo zanesljiv, zaupanja vreden, skratka zelo pošten in načelen človek kar zelo cenim,…vizuelno privlačen, med nama ni nikoli bilo neke PAF nore strasti. Vidim ga kot sopotnika, najboljšega prijatelja, veliko bolj kot pa nekega “ljubimca”. Nekako me spolno toliko ne privlači…. tudi zaradi tega ker sva v rutinasti ustaljeni zvezi,… pač ne vlagava toliko v spolnost,… mi velikokrat sploh ne paše. Se raje le z njim pogovarjam,… če poskusiva eksperimentirati v spolnosti, mi pač toliko to ne paše, komaj da sploh reagiram,… problem je v moji glavi, in v moji glavi edino. Magisterij sem zaključila v tujino in tam sem pred leti… imela zvezo (oz. sploh ne vem če je bila) s tujcem približno 4-5 let. Ta fant me je namreč tako zadel,… Bil je izjemno čustveno zatrt (oz. mamin sinček), težko se je ženski odprl in jo pustil blizu in zaradi tega sem tudi zelo trpela. Vedno sem hotela od njega nekaj več, … Na koncu sem bila že napol nora. Zveza itak ni bila dobra za mojo psiho,… zato sem tudi prekinila stike z njim,… sva samo še “facebook” prijatelja, stikov že zadnja 4 leta nimava,… hudo je prepotenten,… izjemno strastna zveza…. pač taka kjer so iskrice švigale v vse smeri…. taka can’t live without you ljubezen…. nora, divja, zajebana.. filmska,… živim popolnoma nekaj drugega, popolno nasprotje… stabilno, mirno, odgovorno in “odraslo” življenje,… po 4ih letih bivšega ne morem izbiti iz glave,… ker pogrešam nekaj, kar trenutno nimam in če ostanem s fantom, tudi nikoli ne bom imela,… uživam v miru, vendar pogrešam strast, igrivost, norost, čustvene izlive in iskrice ki švigajo povsod. V sebi tiščim gromozanski razkol… ne vem ali bi to sploh zaupala fantu, saj preveč tvegam. Sanjam o njemu, predstavljam si življenje z njim, čisto sem v drugem svetu….. nisem več na realnih tleh. Pozabila sem, da imam tukaj nekoga, ki me ima zelo rad,… z bivšim nisem imela kontakta že 4 leta…. pa v 4ih letih mislim, da ni bilo niti enega mesca, ko ne bi razmišljala o njemu in skupnih trenutkih,… sedanji fant je popolno nasprotje…. vendar to ne pomeni, da je slabši ali boljši,… nudi varnost in zavetje,… situacija me spravlja v obup. Ne vem kaj naj naredim. Ali naj žrtvujem sedanjo zvezo, ker sem čustveno neiskrena,… z bivšim nimam možnosti prihodnosti (čeprav sanjam o tem)… narazen sva šla zaradi tehtnih razlogov.,… nekaj posebnega, kar ne bom z nobenim mogla nikoli imet,… čisto noro, da si zaradi enega fanta, ki ne obstaja sploh več zame,… uničujem tukaj sedanjo zvezo.

Videti je, da prva zveza res ni bila dobra za tvojo psiho. 🙂

Po moje, da ne razumem. Saj pa imamo vsi ljudje za sabo neke izkušnje, katerih se spomnimo in so nas tako ali drugače zaznamovale, vendar to ni noben razlog, da se ne bi predali trenutno partnerju. Tako da, ne, žal ne razumem. Še vedno ne vem, česa mu sedaj ne daješ oziroma bi mu lahko, če te izkušnje ne bi imela. A imaš eno roko skoz v žepu, pa njemu ni na razpolago al kako? :))