Spremenite se, poglejte z drugega zornega kota………. Samopomoč
Pozdravljeni
Za nekaj časa se se umaknila iz foruma, ko sem se vrnila sem ugotovila, da se v vseh letih ni nič spremenilo. Rada bi vas spodbudila, da bi pod to temo pisali vsi tisti, ki nam gre vsak dan na bolje. Rada bi pomagala, vsem tistim, ki se še vedno vrtijo na vrtiljaku, želim jim povedati, da so rešitve, da niso hitre večkrat ne preproste, so pa. Začnejo se takoj, ko preusmerite svoje misli iz bolečih dogodkov k iskanju rešitev. Prepričana sem, da si želite prav vsi rešitve, vsak mora svojo pot opraviti sam, pomagam vam lahko samo tako, da vam povem svojo izkušnjo, vsekakor bi bila vesela še vseh drugih, ki so se uspeli rešiti .
LP
Zdravo BZ!
Vesela, da si se spet oglasila in bilo bi super če z nami delis svojo izkušnjo! Sem prepricana, da se bo se kdo pridružil. Vcasih res manjka kaksnega svetlega primera. Jaz lahko stokrat isto povem, vendar je bolje, da še kdo, ki je tu od začetka in je v tem casu ze naredil premike.
GittaAna
Glede na to, da je črna pedagogika še vedno prav priljubljena vzgoja in splošna kultura Slovencev, mislim, da je napredek že to, da obstaja tale forum in prepoznavanje nečesa, kar je vsaj 200 let veljalo za bibličen vzor.
Gomilo staršev je čustveno pohabljenih in pridno pohabljajo svoje potomce. Vsled tega gre patologija MOM in NOM iz roda v rod. Kaj lepšega, da se izviješ iz prijema staršev z MOM in NOM, pa potem poročiš še zakonca ali taščo ali tasta z isto patologijo??
Ukrepajte, spremenite?
Poseči je potrebno globoko v gnile korenine “pravične vzgoje”, pa potem tam postavljati zdravo tkivo.
Ni preprosto, res ne.
Ker navidezno je lahko dolgo, dolgo vse v redu; potem pa kakšen od potomcev razkrije tisto, kar smo mislili, da smo že davno prerastli. Prerastemo z razumom, “RAZUMemo”, čustvena nedoraslost pa ostaja.
Širiti je potrebno to znanje, izkušnje.
Dokler pa bo npr. Vesna Vuk Godina in Zoran Milivojević naprimer zagovarjala vdano poslušnost in pohlevno ubogljivost in jima bodo ljudje verno sledili………..do takrat……
Tadva na slovenskem prostoru veljata za avtoriteto. In sta tipična predstavnika, kako otroka utišati, da ne bo opozarjal na starševo bebavost (beri: udarec po riti in po duši, da ne bi slučajno starš podvomil v svoj gnil vzor).
Sem ena izmed tistih, ki je pred časom izstopila iz »drame« o kakršni tu govorimo. Da sem spregledala naravo ljudi, ki so neke vrste čustveni vampirji ali pa njihovo vedenje že nakazuje na osebnostno motnjo ter ob tem spoznala tudi sama sebe in svoja odzivanja in ravnanja v povezavi s takšnimi ljudmi, sem iskreno hvaležna temu forumu in vsem, ki so kdaj koli na njem sodelovali.
Pred časom sem tudi sama objavila kar precej svojih misli, danes pa forum še kdaj pa kdaj pogledam, saj tisto, kar ti je pomagalo do boljšega in srečnejšega življenja navadno ne pozabiš nikoli.
Moja izkušnja in moj pogled na to kako izstopit iz začaranega kroga je:
– Seznaniti se s podatki o osebnostnih motnjah, preštudirati vso mogočo literaturo, forume, zapise oseb, ki so se z našli v podobnih situacijah (seznam literature je objavljen tudi na tem forumu)
– Poglobiti se vase in ugotoviti, katere so bile tiste stvari v življenju, ki so pustile pečat na meni osebno in zaradi katerih želim uresničiti svoje iluzije in pričakovanja v odnosih z drugimi ljudmi, ne glede na to, kako se ti ljudje vedejo do mene. Predvsem pa zakaj se kljub nespoštljivem vedenju določene osebe do mene, še vedno trudim in trudim oziroma prenašam takšno vedenje te osebe kljub temu, da mi takšno vedenje ne odgovarja in me psihično in čustveno »izpija«
– V kolikor se s tem ne moreš spopasti sam, se (če res želiš spremembe) pridružiš kakšni terapevtski skupini svojcev, vedno lahko poiščeš tudi terapevta (kar nekaj jih je objavljenih na tem forumu)
– Ko nekako osvojiš vsaj malo znanja iz naslova prvih dveh alinej, je obvezno potrebno spremeniti pogled na samega sebe v tej smeri, da samega sebe ne priznavaš več kot žrtev temveč kot odraslo osebo, ki se je pač znašla v tej situaciji in je zdaj pripravljena narediti vse, da se iz nje izvleče
– Sledijo vprašanja:
o Kakšno korist imam od takšnega odnosa jaz osebno (navidezni dober izgled za okolico, navidezni dober izgled za otroke, finančna sredstva…)
o Kaj želim sam sebi ali okolici dokazovati (svojo vrednost, da me ima vseeno rad/a, da bom potrpel ker smo le družina, vse bom uredil, da bom rešil njega/njo in družino in potem bomo srečno živeli do konca svojih dni…)?
o Zakaj se na vse kriplje trudim, da bi pomagal mom-u, sebi pa ne želim pomagati?
– Nujna je preusmeritev pozornosti iz druge osebe ( kakšne volje je, kako se vede, kaj si on/ona misli, kako bo reagiral/a…) na samega sebe (kaj jaz mislim, kaj jaz želim, kako jaz reagiram, kaj jaz čutim…)
– Bistvo vsega je, da se zaveš, da imaš vedno možnost izbire (pri tem pa ne iščeš vse mogočih prikladnih izgovorov, kjer prepričuješ samega sebe in okolico, zakaj izbire ni).
– Potrebno je zavedanje, da takšna oseba s teboj ravna tako samo zato, ker ji dovoliš sam. S teboj ravna tako samo zato, ker LAHKO,saj mu/ji daješ dovoljenje, ker vse to prenašaš. Dovoliš pa ji samo zato, ker na nek način s tem odnosom vedno znova poskušaš uresničiti svoje želje. Torej iz tega sledi, da izbira je vendar se (ne)odločitve nagibajo k uresničevanju svojih želja in iluzij.
– Torej važna je izbira in na njeni podlagi pride odločitev.
Torej pot iz začaranega kroga obstaja, začne pa se s tem, kakšne so moje želje oziroma koristi in katere so tiste ugodnosti v odnosu (partnerskem, starševskem, prijateljskem), s katerimi se »hranim« sam. Ko je jasno to – kaj je v tem odnosu »hrana »zame, se izoblikuje tudi izbira.
Ko je izbira jasna je odločitev lahko hitro sprejeta.
Po tem zavedanju človek nehote ne igra več vlog (ubogi jaz, zasliševalec, zastraševalec), ki so del igre, ki jo vodi MOM. Zanimivo a ne, tudi prej je nezavedno igral navedene vloge, saj drugače se igra ne bi nadaljevala in za MOM ne bi bili več zanimivi.
Dejstvo je, da dokler njihove igre in svoje vloge v njej ne spoznaš, si na milost in nemilost prepuščen vodji igre, ko pa oboje enkrat spoznaš, si za svoja trenutna in nadaljnja ravnanja odgovoren sam in žal tudi sam nosiš posledice.
V primeru izbire po boljšem (mirnem in zadovoljnem) življenju izstopiš iz odnosa. Najprej fizično nato čustveno in nazadnje tudi psihično (lahko tudi v drugem vrstnem redu).
In od tu naprej ga ni junaka, ki bi s teboj še vedno lahko igral takšno igro, kot jo igrajo čustveni vampirji ali osebe z osebnostno motnjo, saj svoje vloge v tej igri ti ne igraš več.
To je to. Ni lahko, je pa vsekakor mogoče. Preteklosti ne moreš spremeniti, prihodnost lahko.
Pozdravljene vse!
Čvrsto na nogah super te je bilo spet slišat! Vidim, da ti gre dobro in sem vesela zate.
ŠŠ to vprašanje je bilo na tem forumu tolikokrat zastavljeno, da boš našla mnogo odgovorov, če se boš lotila prebiranja.
Kar se pa Milivojeviča tiče, je tudi meni zadnjič kar sapo vzelo, ko sem videla, kako fanatično zagovarja, da imajo starši vso pravico, da lahko z otrokom počnejo, kar jim je volja, tudi če ga tepejo. Sem to videla sicer na hrvaših straneh, kjer se mi zdi, da sprejemajo zakon, ki bi prepovedoval tepež. Kar tam piše, je jasno, da je daleč od pojma strokovnjaka ( pa sem nekoč mislila, da je kar zanimiv, vendar nimam izkušenj z njim), pa tudi, da ima očitno sam precejšne težave, če ne drugega, tako fanatično ponavadi nekaj zagovarjajo tisti, ki so takšne stvari potlačili in se sedaj četudi podzavestno bojijo, da bo s spremembo klime sedaj to prišlo tudi pri njih na plano. V smislu, sej mene so tud tepl, pa glejte kako dober sem gor zrasel. Bolj prav bi bilo…sej mene so tud tepl, pa sem kljub temu dobro gor zrasel, kar pa se mi zdi, da v primeru Milivojeviča ne velja.
Tudi Godino sploh ne berem več, če začne kaj o vzgoji, nekajkrat poskusila in videla, da ima verjeto precejšne težave sama s seboj na tem področju in morda tudi na področju empatije vživljanja v kogarkoli drugega, kot samo sebe in svoje poglede.
Vendar kljub temu, da obstaja kar nekaj “strokovnjakov” ki bi kar se vzgoje in podobnega tiče sami potrebovali eno tako poglobljeno tereapijo, da bi si prišli na jasno, kaj je zdravo in kaj ne, pa imamo tudi čedalje več takšnih, ki so dobri. Tako “trda” kot “premehka” vzgoja se mi zdi da nista dobri in počasi se bomo pa ja naučili zdrave sredine. Upam.
GittaAna
GittaAna
Dragi moji
Najprej se vam vsem opravičim , ker toliko časa nisem ničesar napisala, imam določeno obdobje, dosegam nekatere cilje o katerih nekaj časa ne bom mogla pisati.
Imenujem vas tako, ker vsi veste, skozi katero sito smo morali splezati, da smo danes sploh tukaj in , da vsi spoznali kaj se nam dogaja. Za ta dosežek si za začetek prav vsi zaslužimo medaljo. Začnite se spoštovati že zaradi teh dosežkov, kajti ogromno ljudi ne doživi teh spoznaj nikoli.Zaradi nas , zaradi vseh tistih, ki so še vedno na vrtiljaku in se tega zavedajo, zaradi vseh otrok, zaradi vseh tistih, ki trpijo do svojega konca je ta tema zelo pomembna.
Pred tremi leti, ko sem prišla na ta forum sem tukaj izvedela teoretično kaj se mi dogaja, takrat sem se odločila, da bom naredila vse , da bom prišla, do rešitev tako, da se temeljito spremenim sama sebe, vse to sem naredila, ostal je samo en najpomembnejši korak in ta je, da te ljudi v kompletu dobesedno odrežeš iz svojega življenja ( vsaj za določeno obdobje). Ta proces ne pride čez noč niti ne v nekaj mesecih ( čeprav tako mislimo) traja leta, vendar vedite, da sem bila zmožna to narediti sem potrebovala nekaj let. To da se popolnoma odstraniš in pretrgaš vse stike zdaj vidim, da je najbolj pomembno. spoznala pa sem, da je ta korak potrebno narediti šle takrat, ko sam pri sebi dojameš in spoznaš dobesedno kaj se dogaja in kje je problem. Ko sem spoznala in razumela njihovo delovanje tako kot poštevanko so se mi začele kazati rešitve. Trenutno si štejem kot napako to, da sem se v začetku preveč posvečala spet samo njim in kako z njimi znosno funkcionirati, zdaj mislim, da je veliko bolje takoj usmeriti vse moči samo v sebe, v svojo energijo in jo porabiti samo za lastno dobro. Ko zrastemo toliko, da lahko občutimo spet nekaj energije v sebi pa se posvetiti našim otrokom . Ni jim potrebno veliko razlagati, ker so večinoma bolj pametni kot mi, potrebno jih je bodriti in z vzgledom kazati, kako poskrbeti za sebe, to je za njih največja vspodbuda. Najbolj pomembno pa je, da jim damo občutek varnosti . Zelo pomembno pri meni je bilo to, da sem se naučila odpravljati in znebiti strahov, nato je izginil bes, v določenem obdobju sem si dovolila jezo, jokala se polne dve leti ( tudi danes ob posebnih trenutkih) a zdaj vem, da je bilo vse to pav, ker sem s tem očistila sebe. Zdaj občutim svobodo, ni mi mar, kaj si drugi mislijo o meni, ni mi mar, da so me zapustili nekateri dobri prijatelji in sorodniki, ni mi mar, ko me še vedno ponižujejo ( sama dobro vem kaj sem in kdo sem ), pomembno je, da so v moje življenje vstopili popolni tujci ( večina z enakimi ali podobnimi izkušnjami), da mi ti tujci resnično pomagajo in dajejo tisto kar sem pričakovala od sorodnikov in prijateljev, pomembno je, da sama ves čaš pomagam in dajem spet včasih tujcem včasih ljudem, ki jih že dolgo poznam ( a so mi šele zdaj razkrili, da doživljajo enake stvari).
Vsak, dan se mi zdi, da nas je čedalje več ( pred tremi leti sem bila sama z trmi otroki obkoljena s tropom krvoločnih zveri) pozitivcev z mnogo znanja in izkušenj.. Nekaj deset znancev se je že vrnilo v stik z mano, ker so v tem obdobju doživeli na lastni koži delovanje motenih ljudi.
Vsa leta so mi govorili da se mi meša, da sem za v Polje, da sem nora, danes se nasmehnem in jim odgovorim: : > Ja res sem nora, ker, da sem z vami zdržala toliko let, ja res moraš biti nor, tudi k psihiatru sem šla a tam sem ugotovila, da za nore nimajo potrdil, moteni jih pa večinoma ne poiščejo
Pozdravljena ŠŠ
Odgovorila ti je Mejašica, žal ti drugačnega odgovora ne morem napisati. Vsa leta odkar sem se odselila sem delala na sebi, pomagala otrokom pri zaznavanju in odpravljanju njihovih težav, istočasno se intenzivno učila o MOM ali NOM -kako jim pomagati, kakšne pristope uporabljati.
Če želiš komurkoli pomagati, najprej išči rešitve samo za sebe in se fizično in psihično popolnoma odmakni od te osebe, šele takrat boš spoznala kaj v resnici sploh doživljaš. Ko boš spoznala resnost svojega položaja boš prišla do odgovora kako deleč in za koliko časa se moraš še bolj odmakniti.
Postavljanje meja je nujno potrebno
Pomanjkanje meja prikliče pomanjkanje spoštovanja. Ne moremo biti vedno prijazni z ljudmi. Tako nas začnejo ljudje izkoriščati. Včasih moramo znati postaviti meje in reči NE. Ko rečemo drugim NE, rečemo sebi DA. Niso drugi ljudje krivi, če ne znamo izraziti sebe in svojega nezadovoljstva in če se mi bolj obremenjujemo s tem, kaj bodo drugi rekli. Ljudje nam kažejo vzorce. Dokler jih ne prepoznamo, bomo imeli občutek, da nas nihče ne spoštuje. Vendar nam ljudje nastavljajo ogledalo in nam kažejo, kje ne spoštujemo sami sebe. Ker če bi se, ne bi dovolili takega ravnanja.
In včasih je lažje reči, kot narediti, vendar se vse da. Mi učimo ljudi, kako naj se obnašajo do nas, s tem, kar dopuščamo sami. Če jih ne boste postavili VI, jih bodo drugi za vas, kar pa vam zagotovo ne bo všeč. Kako prepoznati ali imate zdrave meje in ali jih ljudje upoštevajo? Vprašajte se, kako se počutite? Ste utrujeni, razdraženi, vam gredo ljudje na živce, vi pa kljub temu vztrajate v njihovi družbi, ker se jim ne želite zameriti? Takšni odnosi (pa naj bodo to družinski, partnerski, prijateljski ali odnosi z vrstniki…) vas oropajo radosti, veselja, miru… in na koncu lahko celo zbolite. Je res vredno? Zaslužite si več!
Ko imamo jasne meje, dopustimo sebi SPOŠTOVANJE!
Koliko spoštujete sami sebe, če dovolite drugim, da hodijo po vas? Res verjamete, da ste prišli na ta planet, da boste predpražnik za druge ljudi? Če to dovolite, sporočate ljudem okoli sebe, kako malo se cenite.
Zavedajte se, ne glede na to, kaj verjamete ali so vam drugi rekli, vi ste NEPRECENLJIVE VREDNOSTI! Ko boste to začeli verjeti tudi sami in temu primerno ukrepali, bo vaše življenje postalo veliko lažje in bolj zabavno. In tudi zdravje se drastično izboljša. Čas je, da sami sebi namenite spoštovanje in pokažete drugim, da od tega ne odstopate. Ali se prilagodijo in vas začnejo spoštovati ali pa naj oddidejo iz vašega življenja. V vsakem primeru zmagate <3
Avtor Romana Črček
Teorija je kot ura matematike, potem pa samo vaja. vaja in še enkrat vaja, Težko mi je bilo samo toliko česa dokler nisem dojela, da moram spremeniti sebe in postavljati meje sebi. Res pa je, da sem največ časa preganjala strah, ki ga je bilo toliko, da sem enostavno porabila nekaj let………. nikakor ga še nisem čisto počistila a zdaj vsaj vem kaj me ovira. TAKO KOT PRI MEJAH; KI JIH MORAMO POSTAVITI SEBI JE TUDI PRI REŠITVAH::::REŠIMO LAHKO LE SEBE in tako pomagamo svojim otrokom……..DRUGE REŠITVE NI.
Mogoče , da ste nekateri poznali teorijo, da je potrebno pravilno postaviti meje, jaz je žal nisem poznala in danes se srečujem s premnogimi, ki tega pojma,,,postavljanja meja ne poznajo.