Moja zgodba ni verjetno popolnoma nič drugačna kot zgodbe vseh ostalih. Preveč jem, čeprav taga ne priznam. Nabralo se je ogromno obljub “jutri začnem” a vsakič razočarala sebe.
Otroci gredo na počitnice k babici za 14 dni, jez imam pa čas, da se ukvarjam sama s sabo.

Postavila sem si par norih ciljev:
* naslednje poletje narediti stojo in kolo ter brez oprijema vstati in turškega sedenja,
* se naučit pametno nakupovat,
* in posledično bolj zdravo kuhat vse leto,
* najti nekaj oblik vadbe, pri katerih bo udeležena vsa družina, ne bodo vzele preveč časa, ne bodo drage in jih ne bo treba preveč načrtovat,
* spoznati sotrpine, ki si upajo priznati, da niso popolni in ki si želijo spremeniti najbolj občutljiv del življenja.

Trenutno se mi zdi vse zgoraj našteto znanstvena fantastika, ker vzorci ki sem se jih naučila nikakor niso primerni za uresničitev cilja.

Ima še katera želje po spremembi? Bi skupaj prefiltrirale vse informacije o zdravem življenju, ki nas napadajo z vseh strani? Potebuje spodbudo, potrditev in včasih kritiko?

Začnimo skupaj za bolj popolno življenje.

Jaz sem za, kje začnemo? 🙂
Tvoji cilji so super in sigurno izvedljivi, eno leto je dolga doba!
Jaz imam glede nakupovanja že razčiščene pojme in moji nakupi so res zdravi. V glavnem kupujem osnovna živila, zelo malo že narejenih izdelkov – beri sladkarij 🙂
Na seznamu je vedno:
-navadni jogurti + grški
-skuta
– tune
-meso
-sadje
-zelenjava
-zdravi OH (riž, kamut, prosena, ajdova kaša, koruzni zdrob, kvinoja, amarant, ovseni kosmiči)
-proteini v prahu
-od salam piščančja prsa
-prekajen losos vsake toliko
-mocarela

Ne kupujem več namazov, sadnih jogurtov, sladkarij (razen sladoleda), polnomastnih sirov, suhih salam – občasno, paštet – občasno

Uporabljam olivno olje in kokosovo mašobo.

Izgleda pusto, ampak iz vsega tega se da narediti ogromno okusnih stvari. Olje vedno namerim z žlico (max 2 žlici za zrezke in rižoto npr.).

Kruh kadar se spomnim spečem, takega s skuto, ki je odličen in malo bolj zdrav.
Tudi sladice spečem sama, ampak to premalokrat… Danes bom! Hvala da si začela to temo, imam že par idej 😉

Torej sem za, dajmo se spet malo zmigat, upam da bo debata živahna 🙂

Stefka nepr hvala ker si se javila. Tudi moji nakupi zgledajo približno tako kot tvoji, s tem da še bolj kompliciram, ker grem po mleko h kmetu in naredim sama jogurt, kruh tudi jaz pečem sama, sm našla recept za pirin kruh z vinskim kamnom, ki ga niti vzhajat ni treba, vse kar je moraš biti eno urco doma da se speče. Vendar cela družina ni na stopnji, da bi se odpovedali paštetam, salamam, sirom…. Seveda tudi mene za sabo potegnejo.
Kje začeti je dobro vprašanje. Jest začenjam s tem, da se navajam za večerjo pripravljat le beljakovine in zelenjavo. Rabim pa pomoč, moram naštudirat cca 10 jedilnikov za vse letne čase za kosila, da si jih bom s sabo v službo nosila. Imamo to težavo, da smo oddaljeni od trgovin in restavracij, tko da nemalokrat cel dan ne jem nič ali pa kako hrano iz menze, dostavo. Pa itak migat začet. Danes začnem 🙂 Pa z vodo se matram. Pitje nikoli ni bila moja odlika.
Teoretski v glavnem obvladam, samo v praksi mi nekako ne gre. Ful me je strah začet migat, ker nimam kondicije in to je pri meni zelo zelo povezano z voljo. Vedno grem na vse ali nič. Če bom uspela vsak dan posebej zvozit vse kar sem si zadala, mislim, da ne bi smelo biti problemov, če bom pa samo pri eni stvari popustila bo pa tako kot običajno. Če en neuspešen poiskus. Itak je pa hrana en največjih vprašajev. Kratkoročno se da že zdržat, ampak tokrat bi rada mal manj na strogo začela in potem to vzdrževala, ker dijete se itak zmeraj sfižijo. Deset kil pa dve konfekcijski številki dol pa pol dvanajst do petnajst gor. Mi kmal ne bodo več stoli z naslonjali dovolj veliki.

Hehe, mislim da sva si zelo podobni. Tudi mi smo na domačem mleku in mislim, da poznam ta pirin kruh ki ga pečeš 🙂
S to razliko, da je moj mož moj idol pri hrani, pa še strikten do konca.. Sej malo se me je že prijelo, ampak premalo.

Kar se rekreacije tiče, začni s hojo. Malo hitrejšo. 1 urna hoja prinese veliko koristi, pa še za dušo je. Al pa 30 min je za začetek dosti. Ne začeti s tekom vsaj pol leta, če nisi zdaj dolgo nič delala. Raje doma naredi še trebušnjake, počepe, sklece, pa imaš za začetek lep trening. Predvidevam, da imaš več kot 15 kg preveč? Če si bolj fit, potem pa naumiva še kaj drugega 🙂

Se pa popolnoma strinjam, da začni počasi, z malimi koraki, ne zmeš imeti občutka da se odrekaš ali ful matraš. Jaz bom tako…
Sva na vezi!

Hehe, če bi že včeraj prebrala tvoj nasvet 😀 Sm prišla domov in itak me je vleklo na kavč. Ampak…. sm šla v klet po rolerje in na pot. Bog ne daj jih kej pogledat, podmazat. Celo leto so stale. In bog ne daj zbrat kratko pot okrog doma. Ne vozim, vozim, vozim, cca 5 km od doma me zmanjka. In je sledilo 5 km trpljenja. Doma pol probam moje koleščke in še od mojga in moji so vsaj še enkrat počasnejši kot njegovi. 🙁 No je bil vsak orng trenung, tko da sem že prvi dan sprobala vzdržljivost. Glede na to, da me nič ne boli bom po moje preživela tudi kak večji napor. Imam pa tik pred domom hrib, na drugi strani je pa 100 stopnic. Na vrhu pa še nekaj orodij za telovadit, tko da se bom večinoma kar tja gor šetkala. Če se sam vzpnem, grem po stopnicah navzdol in nazaj navzgor, naredim par trebušnjakov (če ni preveč športnih fanatikov, ker v tem primeru me je sram :D) spravim skup cca 1 uro, same hoje 40 min. Na vrhu hriba je še krog cca 200 metrov in postopoma bom še kak tek po krogu uvedla. Zdej mam zagona fuuuul. Sam da me ne mine prehitro.

S sabo pa nosim cca 30 kg preveč, če jih 20 zgubim bom že kar zadovoljna, ker to pomeni, da sem na dobri poti, da sebe spravim v red. Sam jih ne bi rada v treh, štirih mesecih, ker pol mi je jasno da bom hitro dobila nazaj. V bistvu so kilogrami samo viden problem, ki ga imam. Obstaja že žnj tistih izzivov, ki so v meni sami in jih bom z dvigom samozavesti skušala rešit. V bistvu hočem s hujšanjem sama sebi dokazat, da se da marsikar naredit, če si na to fokusiran in imaš voljo. Zato mi je bolj pomembno da naslednje leto ustanem s poturške kot da zgubim 10 kg.

Bravo, si na dobri poti. S počasnimi koraki se daleč pride.
Super je, da imaš hrib v bližini, pa stopnice in orodje na vrhu. Kaj še češ, samo izkoriti te možnosti. Kot je Štefka napisala tudi hoja šteje in to si vzemi eno uro vsak dan. Kavč pa samo opazuj in veliko bodi zunaj.
Za začetek probaj ukiniti sladkor, sol, moko, sladkarije, maščobe (nezdrave) in veliko pij vode, dodaj ji limono za boljši okus, sadje in veliko zelenjave.
Jej res 5x na dan. Pred dobrim letom sem si rekla, da imam 25 kg preveč in sem začela lepo na počasi. Do jeseni je kar šlo lepo počasi, potem se je pa ustavilo in tudi čez zimo sem zgubila 3 kg. Sedaj pa kar lepo stoji in pomembno je, da ne gre dol. Ugotovila sem, da delam določene napake in te bo treba še uredit.

Srečno

Zdravo!
Bi se vam rada pridružila…
Tudi jaz imam višek kg, ki so posledica nosečnosti. Rada bi shujšala cca 20kg. Enkrat sem s strogo dieto, kjer je v bistvu šlo za zdravo prehranjevanje, v dveh mesecih shujšala 17kg. Lačna pa nisem bla nikoli. Stara sem 30 let in skrajni čas je, da se malce posvetim tudi sebi. Rada bi se spet počutila lepo.
Moj plan je, da se čimbolj izogibam sladkorju. Jem polnozrnate testenine in riž, pirino moko, jogurte, meso, zelenjavo,… Predpripravljenih živil ne konzumiram. Jem tudi veliko sadja, ampak to bom skušala jesti za dopoldansko malico. Najmanj pet obrokov dnevno. Dosti vode, ker dojim. Časovni okvir ni postavljen. Potrudila se bom, da bom zvečer, ko otroci zaspijo, telovadila.
Pri svojih 181cm tehtam trenutno 102kg. Jutri začnem 🙂 Optimistično. Se tipkamo.

Dame, v prvi vrsti hvala za podporo in v drugi tako kot zase, držim pesti tudi za vas. Večja vojska se nas bo tu zdrala, bolj taktičen in uspešen bo napad na sovražnika. Ni lahko, je pa osvobajajoče. Meni je zadnjih nekaj dni zelo fascinantnih, ker presenetljivo šele sedaj spoznavam sebe. Prej sem nase gledala kot bi me opazoval nekdo drug. Lastni neuspehi me niso pretirano prizadeli, uspehov se nisem veselila; kot da ne bi bili moji.
Ker sem po res dolgem, dolgem času popolnoma sama s sbo, otroci uživajo, mož v službi se imam čas pogovarjat sama s sabo. V resnici poslušat svoje misli. In hudiča, uhotavljam da so kar drugačne ot tistega kar mislim, da mislim. Če ne ramumete o čem govorim, ničhudega, jaz vem. 🙂
V glavnem če se vrnem v realnost.
1. Vsak dan sem bila telesno aktivna, razen prvega dne sem vse zdržala brez resnih psihičnih posledic. Že včeraj sem se želela odpraviti zgodaj zjutraj na vadbo, danes isto, ampak se predam. Nisem jutranji tip. Bom sprejela kot dejstvo in ne kot neuspeh. Mi bolj leži crkljanje s kavo kot prebujanje možganov s pomočjo mišic. Za zvečer se je pa mož ponudil da me spremlja na moji potri. Da s svojo Polarko natančno izmeri vse parametre vadbe. vem da bo preklinjala, že zato ker je njegov korakene tri centimetre dalji od mojega.
2. Pri prehrani se še zelo lovim. Včeraj sem imela neskončno veliko časa in sem z natančnim seznamom v nedogled brskala po policah in brala deklaracije. Ampak že to je bilo osvobajujoče da me ni noben od dotrok priganjal. Domov sem prinesla zvrhano vrečo robe. Imam pa občutek da nisem nič kupla ker manjkajo običajne zadeve.
3. Pri hrani sem negotova. Niti enega recepta si še nisem shranila, našla pa ful in ostajam na varni strani tistega kar znam. Bom pa na piščancu in pečeni zelenjavi nekaj dni, da se odločim. V petek zvečer sem z velikim užitkom pojedla pico (malo), ampak to po desetkilometerskem krogu po mestu s tempom mojega moža (njegova polarka je kazala dovolj aktivnosti za ta dan – hehe.
4. Zupy tukaj je razlaga zakaj bo tvoje besede vzela mal z rezervo: če mi prepoveš sladkor, moko, sol, maščobe potem nimam kej jest . Sladkorju sem se odpovedala. Kruh prestavila na zajtrk (pa ne bel da se razme, ta lahko v naše stanovanje vstopi lahko le v obliki kruha z olivami. Kosilo bo kar mi bo zapasalo ( to načrtujem seveda za obdobje po začetniški mezlici), Večerje pa načrtujem beljakovinsko solataste. Vmes pa dobrote kot so avokadov pudjng, sladoled iz zrelih banan in jagodičevja, zmleta lubenica z limoninim sokom….. mal se morm crklat �
Evo čas se je istekel, za ta roman je bla priložnost vmes ko čakam da se bučke odcedilo. Zdej pa kosilo bučkini polpeti s skuto in Tadziki omaka pa en od včeraj neporabljen ražnič.
Hvala še enkrat za podporo.

Ojla punce! Lepo, da nas je vse več, skupaj je vse lažje.
Someday, tudi jaz imam višek od otrok naprej, prej sem bila suhica…zdaj pa daleč od tega. POčasi, ko se strari z malimi otroci umirijo in imamo več časa zase, pa spet lahko (moramo) začnemo skrbeti bolj zase. Podpiram tvoje plane!
Saj Zupy ima pametne predloge, bi bilo res smiselno se jih držati, Vsak pa pri sebi ve, kaj mu je lažje, ali popolnoma ukinit naenkrat ali pa počasi in postopoma. Jaz naprimer se ne grem več nobenega popolnega izločanja, ker se dobro poznam in na vsako odrekanje odgovorim s popolnim napadom, ko je “ukinitve” konec. Imam pa prijateljico, ki je ukinila sladkarije, krompir in kruh že v februarju in se še vedno drži in pravi, da je bolje tako, kot skoz malo manj… vsak po svoje torej.
Kobom…jaz razumem tvoj uvodni sestavek 🙂 Hecno a ni? Ko se končno začneš pogovarjat sam s sabo in se poslušat. Super, da si aktivna redno. Meni je šport neke vrste zagotovilo, da tudi jem bolje. Ker če se počutim dobro po rekreaciji, potem nočem zafrknit to s slabo hrano. Bi te pa opozorila, da pričakuj povečan apetit, če boš redno športala. Telo reagira tako, ker želi vnesti izgubljene kalorije in se želi regenerirati. Kar je sicer super, regeneracija je pomembna, tako da jej dovolj beljakovin, zdravih maščob in OH. Poskusi pa kalorično ostati na prejšnji količini, da bo rezultat tisto kar si želiš – torej lepo oblikovano telo. Po drugi strani pa…ne jej premalo 😉
Pri hrani jaz mislim tako, da je itak najbolje imeti nekaj jedi, ki jih priprvljaš redno, so dobre in zdrave. Občasno pa dodat kak nov recept za popestritev. Neka huda raznolikost, po mojem mnenju, prinese veliko preveč dela v kuhinji in s tem manjšo verjetnost da bomo res vedno hoteli prpravljati take obroke. Jaz imam cca. 10 jedi, ki jih redno vrtim, potem pa vsake toliko pride kaka nova ideja in naredim nekaj novega.
Uspešen teden želim vsem!

Po devetih dneh sem stopila na tehtnico. Prejšnje dni sem se fuul branla ker nočem ratat obsesivna. Sem imela kar tremo. Kaže -2,7 kg. Olajšanje, torej deluje. Tudi če ni dijeta, tudi če se zelo striktno ne držim. Mogoče pa res uspe.
Še en teden sem sama. Potem pa preizkušnja. Otroci se vrnejo domov, teden za tem pa dopust. Sva se včeraj s sodelavko smejali, da bi bilo mogoče najbolj pametno shujšati na zalogo. Kako kilo več, da si potem brez slabe vesti. Moram se odločit kako sploh bo vse skupaj zgledalo na dopustu. Se moram odločit kaj bom s sladoledom v večernih urah. Ta bo najtežja. Nočem vsega nadoknadit, to itak pol pomeni še dodatna kilca zraven.
Štefka bodi prosim tako zelo prijazna in zaupaj tvojih deset jedilnikov. Moje moram mal popestrit, ker sicer mi bodo moji dal odpoved.
KOSILA (večina jih nosim s sabo v službo):
– vse sorte solate (vedno dodat kako tuno ali jajca)
– kuskus s svežo zelenjavo
– ješprenj ali prosena kaša ali ajdova kaša s praženo zelenjavo
– rižota
-polnozrnate testenine s paradižnikovo omako
– bučkini polpeti s skuto pa Tadziki
-če gremo iskat v menzo pa navadno kakega piščanca al pa rižoto, več stvari itak nimajo
kadar pa sem doma pa naredim pečen krompir z zelenjavo (ni variante da bi se uprla mlademu krompirju),
pa kake čorbice, obare (bom se trudla popolnima moko izključit in gostila s korenjem), kaka lazanja pa da nemesto testa daš bučke

Za večerjo pa pečeno meso s solato al pa pečen sir pa sataraš na 101 način, enkrat do dvakrat na teden pa bodo tudi OH (palačinke s polnozrnato moko al pa ajdove palačinke pa)

Zjutraj pa
-kosmiči (zanimivo kako zelo se kupljeni po sesatavi razlikujejo med sabo)
-polnotznata žemljica in piščančja prsa
– kruh in marmelada (moja domača, pripravljena s srcem 🙂
v glavnem zjutraj pač moram dobit svojo porcijo OHjev in sladkorja sicer kapituliram čez dan

Za malice pa smootiji (imam srečo, da v firmi tudi za stranke pripravljamo smootije) jogurti, sadje….
popoldne pa beljakovinske ploščice, oreščki, pa tudi kaka kepica sladoleda 😀

Štefka ta recept da se po rekreaciji dobro počutiš tudi jaz poznam 🙂 zaupaj še tistega kako se spravit od doma. Ker jest v psihično pripravo vložim ogromno naporov.

Ojla,
Saj imaš kar pester jedilnik že sama 🙂 pri nas je na kroženju par vrst mesa (piščanec- krače, nabodala, prsa, puran, goveji steaki, vsake toliko kaki svinjski vrat, mleto meso v raznih oblikah), potem so tu ribe (losos-na pari je odličen!, kaki fileji ali tudi cele ribe – danes potočne postrvi, mmm). Od prilog operiram z rižem, kvinojo, ajdovo kašo, tudi testenine občasno – ponavadi naredim ala rižoto, na čebuli in z zelenjavo. Pa krompir seveda, kuhan, tudi pečen zdaj ko je mlad. Ne vem, meni je vodilo da omejim količino olja pri pripravi in da je na voljo čimveč zelenjave, vsaj 1/3 porcije.
Priznam da otroka ne jesta vedno tega, ampak kako prirejeno varianto.
Saj je še ogromno jedi, ki jih jemo, ampak tako na hitro, iz avta 🙂 kot sopotnik seveda..
Recepta za spravit se v akcijo nimam. Razen tega da se spomni kako je ko končaš… Aja, pa to dejstvo, da nihče ni ves čas motiviran… Razlika v unih fit in nas je samo v tem, da oni vseeno grejo 😉

Hojla, punce, naj se vam še jaz pridružim, če dovolite. Vidim, da ste tukaj zbrane same take, ki razmišljate precej podobno kot jaz in niste neke fanatičarke. Čeprav tu in tam razmišljam, da je morda fanatičen pristop tisti pravi, ki prinaša rezultate….ali pa se z njimi samo hvalijo, kdo pa ve, kakšna je oseba, ki piše na forum. Torej, fanatizem pri meni odpade. Pač nisem takšna oseba, ki bi mi to ustrezalo, kot pri sebi ugotavlja že Štefka (mimogrede: Hay, Štefka, Hay, Zupy!) Res so zaradi tega morda rezultati manj opazni, a rezultati so, v takšni ali drugačni obliki, in samo to šteje.
Da ne bom spet preveč na dolgo in na široko bluzila, hotela sem vsem skupaj samo zaželeti lep dan, poln optimizma in pozitivne energije. In seveda veliko volje, da uresničite vsaka svoj cilj. Imejte se lepo.

Lp

Kosmiče kupi navadne in sama dodaj malo zmletih lešnikov/mandljev, rozine ali drugo suho sadje, malo navadnega kakava (pustega) in sladkorja (nerefiniranega, med, javorjev sirup …). Pazi na količine. Kosmiče namoči že zvečer, da se izsluzijo. To je bolj zdravo za želodec, pa še ugodno za prebavo. Industrijskih mešanic se izogibaj, ker so čisto preveč sladke.
Beljakovinskih ploščic ob normalni prehrani ne rabiš. So drage in kalorične. Je pa že bolje, da namesto njih ubodeš sadje. Ena breskev ima sto kalorij in je primerna za malico.
Pečen in ocvrt sir naj ti bo pregreha enkrat na tri mesece. Raje si v solato daj par kock fete ali kozjega/ovčjega sira, mocarele.
Sladoled naj ti bo namesto obroka. Sicer je pa sladoled še najbolj prijazna sladica od vseh, sploh če kupuješ mlečnega. Ima najmanj kalorij in najmanj maščob.
Predvsem pa pazi na količine. Jaz zagovarjam hujšanje ob normalni prehrani, v katero za moje pojme sodi tudi kruh, krompir in tako naprej. Tako da pečen krompir vsekakor, skušaj le varčevati z maščobo (jaz pečem “pomfrit” v pečici in za to rabim dve žlici maščobe, šlo bi pa verjetno tudi brez – verjetno ni primerjave s klasičnim pečenjem v olju). In seveda bodi varčna pri porciji. Dober okus bo razvil, tudi če si nadevaš le dve žlici, ni treba, da je čez pol krožnika.

Za kosilo si lahko zdaj pripraviš tudi solato iz kumar in krompirja, močno zeleno solato s paradižnikom, kumarami, koruzo, fižolom, jajcem ali krompirjem … lahko dodaš tudi npr. kuhano mešanico žit (moji otroci ne marajo riža in sem začela kuhati to, imajo zelo radi. Kupim v DM in iz ene kile dobim ven vsaj pet kosil, tako da je tudi cenovno okej). V tem primeru zraven ne rabiš kruha, ker bo že solata dovolj nasitna.

Piškote lahko spečeš sama – iz polnozrnate moke, z manj sladkorja oz. drugega sladila (ne umetnega!!!!), dodaš mlete lešnike, rozine oz. kar ti paše, lahko tudi namočene ovsene kosmiče … Ti piškoti so tako nasitni, da jih niti ne moreš veliko pojest, medtem ko trgovinski … no, saj verjetno sama veš.
Tudi sladoled lahko delaš sama doma – zdaj je zelo v modi zamrznjen jogurt, pa še preprosto se ga pripravi. Ampak pazi, to moraš potem šteti za obrok, ne za crkljanje.
Smotiji – slaba ideja. Sadni imajo ful ful FUL kalorij, to ti je potem za kosilo! Raje pojej dva sveža sadeža namesto tega, bodo aktivirala tudi prebavila.
Za obrok lahko spiješ tudi kozarec manj mastnega navadnega jogurta.

Aja, še nekaj, kar tekne tudi hladno, da lahko vzameš s seboj v službo: žitni polpeti iz mešanice v škatli (Žito ali Mercator). Meni je to ena boljših stvari na svetu. Zraven en paradižnik in se naješ.

z užitkom povem, da sem v samo petnajstih dneh dovolila, da se od mene poslovi 4 kg in da mi 150 stopnic + cca 300 metrov strmega hriba, vse skupaj prehojeno naenkrat ne predstavlja nobenega problema več. Zdej se lahko ustavim na zgornji planjavi pri “napravah za vadbo” in naredim še par trebušnjakov in kako drugo vajo. Sem se že z mišičarji mal pobratla pa mi kako vajo svetujejo, čeprav ne razumejo prav dobro da NE ZMOREM (ŠE) tko kot bi oni želeli. Pravakava prosim prosim požegnaj mi domače smootije, ker tko zelo pašejo sredi delovnega dne. Sej se ne presiravamo s sestavinami. Na vsako glavo gre en sadež (banane, breskve, lubenice, melone, marelice, jabolka, kivi, jagodičevje, redčimo pa s kokosovo vodo ali zelenim čajem. To je isto kot če bi pojedel en sadež in zraven popil 2 dl tekočine.
Beljakovinske tabljice pa zato, ker se v tobrici ne zmečkajo, sparijo, preživijo tudi par dni 🙂 To je zato, da ne zavijem med potjo v pekarno.
Mam pa boje z možem. Ne vem kdo je njemu dovolil kupit čips sploh pa ne vem kdo mu ga dovoli ob devetih zvečer odpret. Vseh 70 m2 “zasmradi” s tem.
Kako pa ve napredujete. V razmišljanju verjamem, da zelo 😀

Če boš vztrajna, še vedela ne boš, kdaj boš dobila kondicijo in lepega dne se ti bo kar samo od sebe zaluštalo preteči par metrov. Nič hudega, če si v pohodnih čevljih ali sandalih, ti kar poleti. Samo ne pričakovat preveč 🙂 Jaz na začetku nisem mogla preteči niti 500 metrov, vmes sem imela v nogah že 15 km kot nič, danes sem preživela 9 km in sem zelo zadovoljna.
V glavnem, če imaš tako “srečo” kot jaz in očitno jo imaš, ter imaš počasno presnovo, moraš dnevni vnos kalorij že a priori nastavit na precej manj od priporočil in na počez izračunanega bazalnega metabolizma. Bi rekla, da kar za četrtino. Tako da pri teh smutijih in ploščicah vseeno pazi in jih dejansko štej za cel obrok, ne samo kot en prigrizek mimogrede.
Glede čipsa smo mi doma sklenili pakt, da je na vrsti enkrat na mesec. Smo pa vsi strašni ljubitelji, čeprav je to poosebljen strup. Mogoče je koruzni čips malček boljši? Pa te manj mastne variante pa to. Dovoli si enkrat na mesec eno merico čipsa – jaz zraven vedno pijem jogurt, mi ful paše, pa še na ta način res poješ minimalno čipsa. Drugače pa družino počasi naštimaj, da se bodo nehali mastit s temi rečmi, tudi paštetami in salamo, ker je to res ful nezdravo.

Tečt ….hehehehehe……… tok sm štorasta, da ko vidim kamen pred sabo se spotaknem, zvijem gleženj 🙂 Komej čakam, da grem na morje bom plavala, plavala, plavala pa plavala…. To mi še najbolj paše ker se lih ne zadihaš zraven, po mišicah naslednji dan pa čutiš, da se bo nekaj dogajalo. Sploh zdej k sm važna in imam nove kopalke. Sej jih ne bi kupla, sam kaj ko so tastare že odslužle. Čips, vseeno bi bilo če ne bi obstajal. Nikol se ga ne spomnim kupit (zaradi sebe), ko se pa vrečka odpre sem pa zraven, z izjemo takrat, ko se trmasto odstranim.
Kako ste drugače? Jest sm mela zdej 14 dni res ful časa za razmišljat in ko potegnem črto lahko rečem mater nam je fajn. S službo zadovoljna. Sploh če se bo s septembrom res bolj konkretno poznalo na plači, zdravje vsem služi, mož uboga :), otroka izpolnjujeta moja pričakovanja. In pol študiram s čim hudiča sem nezadovoljna. In si ne znam odgovorit na vprašanje. Se bom mogla navadit, da me vsaka malenkost ne vrže iz tira in da se ne sekiram za nepomembne zadeve. Morm mal raziskat ali se da spremenit način razmišljanja, ker se mi v bistvu ne da več ukvajrat z nepomembnimi zadevami.

Pazite pri izbiri mesa – perutninske krače, svinjina in mleto meso imajo ogromno maščobe.
Glede sladoleda – mlečni imajo največ maščobe, boljša izbira so sadni sladoledi sorbeti, ki jo imajo res minimalno + ovčji/kozji sir ali feta – ogromno maščobe. Govorim seveda o nezdravi maščobi. Boljša izbira lahka mocarela ali lahki navadni sir – seveda ne ocvrt 🙂