Spoštovani!
Zanima me, če imate morda kakšne izkušnje s “športno psihologijo”, oz. mi lahko kako drugače pomagate pri moji zadevi.
Fant, ki je sicer vrhunski športnik, je v zadnjih dveh letih doživel več razočaranj, ki so mu skoraj vzele voljo do treningov in tekomvanj. Razmišlja celo, da bi se prenehal ukvarjati s športom, pri katerem je že toliko dosegel, dejstvo pa je, da bi bil potem še bolj nesrečen. Ker bi mu rada pomagala, se sicer z njim skušam veliko pogovarjat, kaj si spolh želi in kako naprej, kljub temu pa se mi zdi, da bi mu preko te “eksistenčne” krize lahko pomagal le strokovnjak. Samo nekdo, ki se na to spozna, mu lahko namreč odpre oči, da bo ugotovil, ali si sam še želi nadaljevati športno pot, ali pa resnično želi živeti “normalno” življenje.
Sam prihaja namreč v najboljša tekomvalna leta in rezultati na treningih in manjših tekmah so bili tudi v preteklih dvel letih dobri, na velikih pa mu je vedno spodletelo.
Mi lahko daste kakšen dober nasvet, kako naj mu pomagam, oziroma kam naj se obrne po pomoč, da bo spet srečen in vesel.
Hvala za vaš odgovor, Hana

Spoštovana Hana,
všrašanje bi morali nasloviti na športne psihologe, ti imajo namreč več izkušenj z ustvarjanjem in ohranjanjem motivacije, kot jih imamo psihiatri.Svetujem vam da pismo naslovite na Fakulteto za šport, tam bo prišlo v roke najbolj poučenemu strokovnjaku.
S svojega /psihiatričnega/ aspekta pa ne morem povsem zanemariti možnosti , da bi šlo pri vašem prijatelju za depresivno stanje, ki ravno tako reducira voljo,oslabi ponos in motivacijo,pa tudi zmanjša mišično odzivnost in moč.V tem primeru bi bilo bolje prej obiskati psihiatra, saj je tudi bolje dosegliv.