sport za hiperaktivne
Spoštovani obiskovalci foruma
Ta teden sem dobila množico pisem preko ZS in emaila grede teme »šport za hiperaktivne«. Nekateri niste bili zadovoljni, ker sem ali ker nisem kaj objavila. Zato sem se odločila, da bom temo delno izbrisala.
Me pa vaša razmišljanja in različna mnenja spodbujajo k razmišljanju, da poleg vseh naštetih stvari, ki jih opisujete pri http://med.over.net/forum5/read.php?126,5094671, ni ravno ne pomembno dejstvo, kako se starši z določenim strokovnjakom tudi osebno ujamemo, kako mu zaupamo itd.
Da smo, ker gre za našega otroka, še toliko bolj občutljivi in čustveno vpleteni. Da nas lahko besede, dejanja nekoga nehote užalijo, prizadenejo in potem reagiramo pač kot reagiramo (ne glede na vse naštete lastnosti dobrega strokovnjaka ali izkušnje drugih). Da smo lahko na nek način tudi prizadeti, če kdo nima podobne izkušnje s kakšno metodo ali strokovnjakom, kot jo imamo sami.
Konstruktivna kritika je vedno dobrodošla, prav tako izmenjava tako dobrih kot slabih izkušenj, mnenj, opozarjanje na razne pomanjkljivosti zakonov, …
Je pa včasih problem, kako in na kakšen način, kdo izreče kritiko. Ni fanj, če se vse skupaj obrne preveč osebno (kar je včasih zelo težko, ker gre za našega otroka in smo v vse, kar je povezano z njim čustveno vpleteni).
Blizu mi je to kar je napisala tjaška:
Dajmo tudi govoriti o možnostih, ki so sploh na voljo, glede na to da so določne aktivnosti za otroke s pp plačljive in omejene na določeno mesto.