Spolnost
Pozdravljene,
moj problem je, da sem ze po porodu prvega otroka (ravno sva dobila drugega)postala prevec mama in premalo zena. Najprej so otroci, nato je moz (ki mi roko na srce pomaga pri vseh delih, od gospodinskih, do vzgoje), ko zvecer koncno vse utihne, pa si zazelim samo par trenutkov miru in tisine. No, moz pa bi seveda raje kaj drugega… In tu nastane problem.
Drage mamice, ste tudi vi izkusile kaj podobnega in kako ste resile zadevo?
Hvala za vase odgovore.
Draga Simona, tudi pri nas je bilo tako.Pa me je nekega dne presinila misel…kje pa je sploh v mojem zivljenju moz…vse so postali otroci…oblacenje , previjanje, dojenje…pa sem se odlocila, da bova imela vsaj pol urice zvecer zase…razlozila sem mu, da zame ljubezen ni samo sex, ampak tudi nezno bozanje, pa kaksen pomirjajoc pogovor….razlozila pa sem mu tudi, da sem pac vcasih preutrujena, da bi se se ljubila…pa je vse sprejel v eliko mero razumevanja…posksui se z njim pogovoriti…mogoce on sploh ne ve, kaj ti cutis…saj je v koncni fazi lahko zaigrati ljubljenje….vendar pa se lahko to sprevrze v razne metode izogibanja, tako mozu, kot sexu…poskusita se pogovoriti…odkrito mu povej o tvojih obcutkih…pa tudi njega poslusaj, kot ti bo pravil o svojih…upam, da vama bo uspelo
Lp Mojca
Težava pri nama je podobna, mali spi v najini postelji, tako da se že hecava, da sva verjetno ena redkih, ki te reči ne počnejo v postelji, pač pa vsepovsod drugje. Tudi sama velikokrat kar zaspim, ko uspavam sina – ki nikoli ne zaspi prej kot v pol ure – zato so najine nežnosti na vrsti enkrat, včasih dvakrat na teden, kar je za moža premalo. Strinjam se, da je treba možu dopovedati, da je sex tudi vse drugo, ne samo posteljna telovadba, toda ko ga včasih samo objamem in poljubim, on že misli, da bo deležen…Jaz pa bi se samo crkljala…
Tina
No, tudi jaz sem potolazena. Sem mislila, da sem postala cudna, ker sem se tako zelo spremenila. Vcasih se sprasujem, kako dolgo bo trajalo, da se stvari spet postavijo na stare tire. Ko bom nehala dojit? Ko bom shujsala in si bom spet vsec? Ko bom prenehala razmisljati o epiziotomiji in se bom sprijaznila z “nakazenostjo”. Nic ne napisete o tem. Ali pa sem vendarle cudna?
tudi pri nama je bilo isto, pa sva se zdaj po treh mesecih ujela…verjetno bi se prej, če se ne bi pojavile zdravstvene težave na moji strani…jaz pravim….pustitne času čas…in čimveč potrpljenja….
….moj dragi je vztrajal in vztrajal….in me vedno prebudil iz najbolj globokega spanca :))…
….midva sva stvar uredila tako, da je tisti zadnji obrok (punčka gre spat tam nekje okrog osme, devete zvečer) na vrsti on za previjanje in hranjenje…takrat pa si jaz malo odpočijem, si privoščim toplo kopel…malo podremuckam….in sem potem kar vesela, ko me zbudi in imava čas samo zase…….
Ne morem ravno trditi, da se stvari v enem letu normalizirajo: tako kot je bilo pred porodom preprosto nikoli ne bo več. Lahko pa je drugače, kar pa seveda ne pomeni slabše. Spontanosti seveda ni več toliko, moji kilogramčki so ostali, kjer so, še po dveh letih, a kaj čemo? Telo se po porodu spremeni, nikoli več ne bo isto, ženske pa smo velikokrat obremenjene, da možu in sebi nismo več všeč. Pa ni tako. Le drigačne smo in to je treba sprejeti. Samja epiziotomije nisem imela, saj sem rodila s carskim rezom – tisto mojo brazgotino (12 cm) sem morala najprej sprejeti, da sem se lahko ponovno vrgla v posteljne užitke. Moža sem nekoč vprašala, če ga moti črta na mojem gričku, pa me je tam samo pobožal in dejal, da nito pod razno, ker je tukaj ven prišel najin sonček. Tako je tudi z prerezom presredka. Spremeniti tega ne moreš – lahko le spremeniš mišljenje.
Je pa res, da nekateri soprogi pričakujejo, da se bodo žene po enem letu kar naenkrat spremenile nazaj v fatalne ženske in jih nenehno osvajale. Aha, kdaj med pomivanjem posode in pranjem oblek, likanjem in previjanjem pokakanih ritk pa naj bi se to zgodilo?
Tina
Tudi sama imam tezave…7 mesecev po porodu….pa razen 1xse nisva :-(…..ni problem v sexu kot takem, pac pa v sprejetju sebe…drugacne na vse nacine in v utrujenosti, ki ji zlepa ni kraja….Zvecer mislim samo na spanec in vem, da nekdo ob meni trpi. Imela sem tudi tezek porod, ki se je koncal s carskim in ….glupo…strah me je tudi zanositve, saj se ne smem na hormonske tablete…groooooooza! Upam, da se bo kmalu kaj zasukalo na bolje! Ima se katera podobne tezave?