spolni teror
Spoštovani,
Bilo je lepo jesensko jutro, ko sem pila kavo na terasi lokala, ko mi je natakar prinesel listek neznane punce, ki je zapuščala lokal. Prebrala sem ga in se zgrozila. Napisala mi je namreč, da namerava ta dan narediti samomor in potrebuje prijazno besedo, saj je v življenju nihče še ni objel. Napisala je, da jo oče spolno zlorablja.Počutila sem se odgovorno, saj je je neznano dekle potrebovalo pomoč, in sem jo poklicala.Dobili sva se istega dne. Je Ljubljančanka dvajsetih let, preprosta, skromna, doma imajo manjšo kmetijo. Bila je v zadregi, videlo se ji je, da je v stiski. Telo se ji je treslo, kadila je cigaret za cigaretom.Spraševala sem jo jaz, saj sama ni nič povedala. Iz nje sem izvlekla, da ji je sestra umrla na rokah, ko sta bili še osnovnošolki. Starši so za smrt krivili njo, saj sta šli tekmovat, katera bo prej pretekla prometno cesto. Sestra je ni. Takrat naj bi se starša zapila in mama je odšla od doma. Dekle naj bi jo srečalo šele par let nazaj-kot zapito klošarko. Oče naj bi jo spolno zlorabljal že od 4. leta (natančno mi je opisala spolni akt..).
Dekle mi je v času pogovora stalno govorilo o samomoru- ob 16h naj bi se utopila v Ljubljanici, pojedla pa naj bi zjutraj celo škatlico tablet proti epilepsiji. Prosila me je, naj si tega ne vzamem k srcu, saj se je tako odločila in ji nihče ne more pomagati. Rekla mi je tudi , naj se ne počutim odgovorne, ker je ne bom uspela rešit. Potrebuje namreč samo objem, preden umre.
Po vsem tem je bilo potrebno sešteti dva in dva. Dekle je jokalo brez solz, nenehno me je spraševala, kako se počutim, ali se mi kaj smili. Rekla mi je celo, da če mi je hudo, ko jo poslušam, naj se kar zjokam, in me prijela za roko. Sprva sem mislila, da gre za homoseksualko, saj me je nenehno držala za roko, me prosila, naj jo objamem, mi po 2 urah pogovora rekla, da sem njena najboljša prijateljica, da me ima rada in naj ji obljubim, da je nikoli ne bom zapustila.
Bila pa je psihično resnično čisto zlomljena in čustveno otopela. Porabila sem 6 ur, da sem jo prepričala, naj ne stori samomora, da ji bom skušala poiskati pomoč. Bilo je naporno, zanjo sem porabila toliko energije kot za cel študij skupaj.Da skrajšam zgodbo-dala sem i par tel. številk kriznih centrov za katere je dejala, da ne ve, da obstajajo in ji obljubila, da bom poizvedela za dobrega psihijatra in šla na prvi sestanek z njo. Poslovili sva se z mojo obljubo, da je jutri vidiva, in z njeno, da se do jutri ne bo ubila. Čisto iz sebe sem doma sama poklicala krizni center in jim opisala zgodbo. Gospa mi je dejala, da dekle poznajo, saj hodi pri njih k psihijatru in kliče njihov telefon(!!!). Poznajo razmere doma, naj ne bi bilo nobenega spolnega nasilja in podobno, je pa njena sestra dejansko umrla zaradi prometne nesreče, ko sta tekmovali in da to dekle nosi občutek krivde. Njen način je, da ljudem pušča listke na mizah ali pa si izmisli tel. št. in grozi s samomorom.Dekle potrebuje pozornost tujih ljudi, njeno obnašanje pa meji na psihični sadizem. dejala mi je, naj se od nje distanciram, saj se na vsakogar zelo hitro in močno naveže in mu tuid po leta in leta ne da miru ter izsiljuje s samomorilskimi grožnjami.
drugi dan sva se srečali. Bila je živahna, vesela, polna energije, pripovedovala mi je, kako je bila predsednica razreda, kako veliko prijateljev ima (čisto nasprotje od človeka, ki naj bi bil žrtev spolnih zlorab). ko sem ji omenila, kako srečna je videti, se je zresnila in rekla, da je to krinka in mi prebrala svojo pesem o samomoru. na vsako mojo pozitivno besedo je odgovorila na teatralen način. šele tedaj sem spoznala, da je to njena taktika, da me održi v svojem življenju.
Na dan me je poklicala tudi po 23-krat in ko ji končno nisem več odgovorila- mi je napisala: Vedela sem, da me boš zapustila. Kot vsi. Hvala, kar si bila moja prijateljica.
G. doktorja prosim za mnenje, vse ostale pa svarim, saj jim lahko en tak dogodek zelo obremeni življenje.
Spoštovana Tina,
pri dekletu gre za veliko potrebo po pozornosti, absolutna garancija, da jo bo dobila, pa je seveda omenjanje samomora. Kljub vsemu je vsako samomorilno misel ali navedbo treba šteti resno, dokler se ne izkaže drugače. Ravnali ste kot najbolj izkušen psihoterapevt (antisuicidni pakt vedno vsebuje dogovor, da do določenega dne ne bo samomorilnega dejanja). Tudi profesionalec bi brez objektivnih podatkov, samo iz njene pripovedi, težko izluščil resnico.
Doktor, zdaj me pa resnično nekaj zanima. Kako je lahko tale punca po imenu Tina dobila takšne podatke iz takoimenovanega kriznega centra. Ali niso takšni podatki strogo varovani, ali pa se lahko kar vsakemu povedo???????? Vas zdravniška etika ne zavezuje več k molčečnosti…….? Zelo sumljivo se mi zdi tole pismo in po pravici povem, da ne verjamem niti besedice.
Kaj pa vi doktor?
Lep pozdrav
Spoštovana Majda,
telefonska številka kriznega centra je javna in kot je razbrati iz pisma, nikjer niso bila uporabljena imena ali drugi podatki, ki bi lahko pomenili neko konkretno osebo.Šlo je torej za razlago pojava, ne pa razkrivanje diferentnih zdravstvenih podatkov , namen je bil le pomiriti zaskrbljeno klicalko.( Mimogrede, navedeni podatki ustrezajo nekaj deset “stalnim korespondentom” kriznega centra ).Zdravniška molčečnost o osebnih zdravstvenih podatkih še vedno velja in tudi če svetovalka ni bila zdravnivca, zdravniška skrivnost v tem primeru ni bila ogrožena.
Svetovalci ponavadi niso zdravniki ampak prostovoljci. Vseeno bi prosila Tino, da pove kateri center je bil to in kdo ji je povedal. Tina saj ste lahko konec koncev anonimni.
Je pa res čudno…..da tako izdajo podatke, predvsem pa, da temu dekletu nihče ne pomaga. Pri tako hudi nesreči je sama-kako pa so lahko sigurni da ne gre za spolno zlorabo. Sama delam v odvetniški pisarni….in če kdo pride k nam, ga še preko pogovora ne moremo oceniti, ali je spolno zlorabljen ali ne….kako potem tile centri preko telefona….Kakšno je Vaše mnenje Dr. Vanja?
Očitno so tile krizni centri samo postaja pogovora do telefona, konkretne pomoči pa ne. Iz dobro obveščenih virov vem, da dobivajo določena sredstva od države, subvencije in da nekateri delajo samo zaradi tega. Grozno….
Tina, prosim ali lahko poveš za kateri center gre?
Hvala; Katja
Iz dobro obveščeni krogov vem, da država krije tem centrom samo materialne stroške oziroma del materialnih stroškov, da prostovoljci plačujemo članarino, da si vsak mesec utrgamo vsaj po 8 ur časa za brezplačno dežuranje in dodatni čas za supervizije in izobraževanje.
Veliko pozornost namenjamo zaščiti podatkov in tudi na medsebojnih izobraževalnih srečanjih, kjer se tudi pogovarjamo o posameznih primerih, ki jih vsi poznamo (določeni klicalci kličejo vsak dan po večkrat vse telefone, ki so na voljo) je strogo prepovedano omeniti konkretno ime klicalca, skratka res se trudimo varovati zaupne podatke…
Seveda se od časa do časa naredi kaka manjša napaka, ki pa je praviloma sankcionirana.
Če bi mene poklicala Tina, bi ji verjetno povedal podobno kot svetovalka. Če primer poznaš pač poveš da ga poznaš in mislim, da ni nič narobe, če hkrati navedeš nekaj splošnih podatkov. Očitno ta punca Tini ni povedala vse resnice. Če je svetovalka povedala kaj preveč (predvsem če je res omenila kraj bivanja te punce in druge podatke, ki lahko punco identificirajo) je vsekakor naredila napako, ampak pogovarjala se je s Tino, z nekom ki je očitno dovolj srčen človek, da je porabil nekaj svojega dragocenega časa za neznanega človeka in očitno je Tina v tistem trenutku že razpolagala z določenimi podatki, ki jih je dobila od te punce, ki pa očitno ne osvetljujejo prave resnice, pa ji je svetovalka povedala še kaj več…
Nočem apriori braniti svetovalke, ker ne vem kaj se je v resnici zgodilo, predlagam pa Tini, da še enkrat pokliče na isto številko in se pritoži, naj pusti svojo telefonsko številko ali naslov, prepričan sem, da bo vodstvo tistega telefona resno obravnavalo to pritožbo in jo o izidu pritožbe obvestilo.
Mislim pa, da nima nobenega smisla tukaj objavljati ime telefona, ki je morda naredil napako. Vsak tak telefon ima nekaj sto prostovoljcev, ta pomoč ni strokovna, saj lahko to počne kdorkoli z vsaj srednjo izobrazbo, ki je dal skozi kratko izobraževanje v skladu s metodologijo svetovnega združenja zaupnih telefonov in seveda prestal informativni pogovor s strokovnim osebjem. Ti telefoni niso namenjeni strokovni pomoči, ampak laični pomoči ljudi, ki so v prvi vrsti usposobljeni predvsem za poslušanje klicalcev, za dajanje podatkov (telefonskih številk kjer se dobi kakšna konkretna pomoč: psihiatrična pomoč, številke raznih društvev in centrov za pomoč odvisnikom in podobno) ne pa za samo terapevtsko svetovanje. Prostovoljci se ponavadi izogibamo dajanju konkrektnih nasvetov, bolj gre zato da skušamo razumeti težave klicalcev, sočustvujemo z njimi in jim dajemo občutek, da niso sami na svetu in da je nekje nekdo, ki mu ni vseeno za težave drugih…
Tudi sam iz osebnih razgovorov poznam ta primer. Po mojih informacijah in prepričanju je resnica drugačna, pa ne bi sedaj o tem.
Bi pa na splošno ob tej priliki rekel, da so ti telefoni zelo koristni, vendar hkrati v svojih možnostih seveda zelo omejeni. Po telefonu, pač ne moreš nekoga nahraniti ali mu zakuriti v peči, čeprav se je že zgodilo, da so svetovalci na telefonu zbirali denar za koga, itd… Prav tako kliče veliko psihičnih bolnikov, za katere je najmanj kar lahko rečemo to, da je nivo splošne psihiatrične oskrbe v Sloveniji očitno nezadosten ali premalo učinkovit (ne bi rad kritiziral zdravstva, pa bom rekel, da je nivo psihiatrične oskrbe sorazmeren sredstvom, ki jih naša “socialna” država temu namenja). Kaže se tudi zelo velika potreba konkretne pomoči na licu mesta. Včasih je kdo v taki stiski, da bi rabil nekoga, ki bi ga obiskal in naredil samo kakšno malenkost za njega, ali pa bi ga v živo malo potolažil… Seveda mora o izvedljivosti takih projektov presoditi strokovna javnost.
Ob tej priliki pa bi vsem, ki bi želeli spoznati delo na teh telefonih, predlagal, da se prijavijo na tak tečaj in postanejo naš član. Tako bodo lahko konkretno pomagali in seveda konkretno pomagali varovati zaupne podatke.
Spoštovani
Prav tako tudi mene zanima, za kateri center gre. Sama sem nekajkrat že poklicala, podatki naj bi bili strogo zaupni, tudi najbljižji sorodniki naj ne bi nič zvedeli. Naj citiram gospodično Tino:
“Čisto iz sebe sem doma sama poklicala krizni center in jim opisala zgodbo. Gospa mi je dejala, da dekle poznajo, saj hodi pri njih k psihijatru in kliče njihov telefon(!!!). Poznajo razmere doma, naj ne bi bilo nobenega spolnega nasilja in podobno, je pa njena sestra dejansko umrla zaradi prometne nesreče, ko sta tekmovali in da to dekle nosi občutek krivde. Njen način je, da ljudem pušča listke na mizah ali pa si izmisli tel. št. in grozi s samomorom.”
Če to ni kršenje zasebnosti v tem primeru, dr. Rejec pa saj je razvidno, da je ime moralo biti omenjeno. Prosim, da celo pismo še enkrat preverite in potem podate mnenje.
Lep pozdrav
Spoštovani,
V pismu namenoma nisem omenjala njenega imena, čeprav vem, kdo je ta oseba, kje živi, v katero šolo hodi…Ne vem, ga. Majda, od kod tako nezaupanje, da sem si vse skupaj izmislila. Dekletova zgodba me je zelo obremenila, če bi se je dejansko kaj zgodilo, bi si očitala vse življenje.Moja velika želja je bila pomagati ji, kolikor vem in znam. Dekle se je obrnilo name, čeprav sem ji povedala, naj pokliče sos telefon, pa je rekla, da jim ne zaupa.Iz laičnih in pravnih izkušenj (sem pravnica) sem ji skušala pomagati. Ne vem ga. Majda, za kakšno osebo me imate, a morda boste ravno vi nekega dne prejeli njen klic. Ko ne boste mogli ne jesti, ne spati, ko boste pozabili na svojo družino in delo samo zato, da bi nekomu rešili življenje, ko vam bo ponoči grozila s samomorom, pomislite, kako krivični ste do mene. Na sos telefonu so mi povedali, da ne gre za zlorabo zato, ker sem bila namenjena k socialni službi, saj je dekle hotelo od doma. Niso hoteli, da zaradi svoje skrbi sprožim plaz, ki ne bi bil upravičen ne do nje, ne do njenih staršev.Izkušnja me je zelo zaznamovala in žal mi je, da me imate za prevarantko. Na svojem področju sem srečala že različne ljudi, od narkomanov, do otrok, ki so bežali od doma..ni lahko, povem vam, ni lahko…
pozdravljeni,
Ko sem prebirala pismo mi je postalo jasno, da je mene klicalo to dekle.Tel.štev. naj bi kar naključno zavrtela.Povedala je isto zgodbo kot jo opisuje Tina.Stalno je govorila da bo napravila samomor.Klicala me je že petkrat in ko sem ji rekla naj pokliče na sos telefon in da bi rada prekinila stike z njo je spet zagrozila s samomorom.Tako smo še vedno v kontaktu.Ne vem kaj naj ji rečem rada bi prekinila pogovor z njo pa se bojim, da si bo dekle res kaj naredilo.
ali je pametno kar končati pogovor z njo. Kaj svetujete dr.Rejec? Ne bi rada imela koga na vesti oz. se počutila krivo za kako smrt.Ali dekletu res ne more nihče pomagati.Kolikor vem bi mogla v bolnico na zaprt oddelek saj ogroža svoje življenje.
lp
Nina,
Sama sem po naključju pred tednom dni spoznala punco, ki mi je povedala, da je predlani dobila telefonski klic od tega dekleta in je prebila cel dan z njo zaradi samomorilski groženj.
Predlagam ti, da se od nje distanciraš, da počasi opustiš odgovarjanje na klice, povej ji, da imaš svoje življenje,da ji ne moreš stalno biti na razpolago (je zelo razumevajoča glede tega).Dekle bo storilo vse, da te čim dlje obdrži v svojem življenju. Kot vidiš to počne že leta, vsakič ko zapade v čustveno krizo. Glej le na to, da ji ne boš postala sužnja zaradi njenega izsiljevanja, ker bo posegla v tvoje zasebno življenje in miru pred njo ne boš imela. Sama sem bila v strašni stiski, ampak na koncu je vseeno prišlo do prebliska, da verjetno danes išče nekoga drugega. Tudi če boš prekinila vse stike z njo, bo jutri našla in obremenila nekoga drugega. Smo samo navadni ljudje, ki ji žal ne moremo pomagati. Za to obstajajo šolani ljudje (psihijatri, sociala, sos).
Srečno