Stara sem 27 let in sem nepricakovano zanosila. S partnerjem si ne zeliva otroka, zato sva se odlocila za splav. Pri ginekologu sem narocena cez en teden, menstruacija mi zamuja 14 dni.
Zanima me, kaj vec o samem postopku splava, kako dolgo traja. Do katerega tedna nosecnosti je splav se v “mejah normale”? Po koliksnem casu zenska lahko ponovno zanosi? Kaksno je okrevanje zenske po splavu?

Hvala!

Fraga Sara,

glede na vaše podatke sklepam da ste noseči 6 tednov po prvem dnevu zadnje menstruacije. Pri 6 tednih običajno opravljamo “mini splav” oziroma endometrijsko aspiracijo. Poseg se opravi brez narkoze po tem, ko vam dajo tabletko za “pomiritev”, dve uri po posegu pa lahko odidete domov. Poseg ni čisto neboleč vendar traja manj kot minuto. Seveda pa boli manj, če veš, da bo malo bolelo.
Pri posegu s tanko plastično cevko posesamo nosečnost iz maternice.

Posoben postopek se uporablja do 12. tedna nosečnosti le da je kasneje za to potrebno še širiti maternični vrat, kar zelo boli in je zato potrebna narkoza. V takem primeru se v bolnišnivi ostane približno 8-10 ur se pa odide domov še isti dan.

Spoštovana Sara!

Ne morem razumeti kako je lahko nekdo pri 27 letih tako malo poučen o kontracepciji. Če si nekdo ne želi imeti otroka ali ima drugačne probleme potem obstaja KONTRACEPCIJA in to v večih oblikah. Prepričana sem, da bi zase našli vrsto kontracepcije oz. način, ki bi Vam odgovarjal. SPLAV NI ENA IZMED OBLIK KONTRACEPCIJE!!!

S spoštovanjem,

Lea

Pozdravljena. Rada bi samo nekaj dodala k odgovoru in sicer z vidika psihičnega počutja. Moja prva nosečnost se je končala s spontanim splavom. Bolečin nisem imela, skratka počutila bi se lahko fantastično. Pa se nisem in se tudi še po pol leta ne! Po posegu so čez nekaj časa prišli na dan hormoni. Hkrati s tem pa spomin na otroka. Hormoni so se po dolgem času umirili, spomin pa je ostal. Prijatelji in sodelavci mi govorijo, kako dobro sem prenesla izgubo. Pa sem jo le delno, ker je hote ali nehote otrok del mene, čeprav ga nisem nikoli držala v naročju, čeprav mu nisem mogla dati imena. To je le zunanji okvir za večino tistih, ki me poznajo. Le redki pa vedo kaj se je dogajalo z mojo notranjostjo. Večkrat sem se (in se še) zgrozila ob misli, da ne morem kljubovati moji podzavesti. Čeprav s časoma spomin zbledi in ostajajo le določena dejstva. Tudi zaradi tega se mi zdi dobro, da sem upoštevala nasvet ginekologinje, da naj z naslednjo nosečnostjo ne hitim in dam času čas.
Še enkrat bi ti rada rekla to, da preden se dokončno odločiš oz. se odločita, premislita.

G. doktorja pa sprašujem, zakaj zdravniki tako ne radi govorite o psihičnem počutju. Res je, da vsak izmed nas drugače doživlja, vendar bi bilo mogoče bolje, ko bi človek v naprej vedel kaj ga lahko čaka. Konec koncev v vsaki škatlici tablet so med drugim napisane kontraindikacije. Ko sem se o tem pogovarjala s prijateljem (psihologom in duhovnikom), mi je povedal še kar nekaj bolj bolečih doživetij, kot pa je bilo moje.

Lep poudrav.

Draga Lea,

kar pišete je res vendar ta forum ni namenjen obsojanju ali “debatiranju” pro life ali pro choice temveč obveščati z dodatnimi informacijami, ki morebiti lahko koristijo v “zatečeni situaciji”. Ko je enkrat tako daleč, da se je potrebno odločiti je obsojanje samo najbolj “obsojanja vredno dejanje”!!! za svetovanje je čas primeren ob kontroli po nekaj tednih. Prav?

Vaš odgovor sem potrdil samo zato, ker ga bodo brale tudi ženske (in moški), ki “še niso na tem, da bi se morali odločati o splavu”!

Draga Boža,

ni res, da se o tem ne pogovarjamo vendar “vse ob svojem času”. Ko je človek v stiski potrebuje poslušalca in ne pridigarja! Lahko pa mi verjamete, da ljudje redko poslušajo “nasvete” drugih, dokler se nam kaj podobnega ne zgodi. Sicer bi že zdavnaj izkoreninili tako splav kot prometne nesreče, vojne in kar je še takih preprečljivih nesreč!

Ga. Lea

V vase “razocaranje” vam moram povedati, da sem zanosila med prekinitvijo jemanja kontracepcijskih tablet. Iz izkušenj vam lahko povem, da vsa zaščita ni 100% in da lahko tudi kondom odpove!
Strinjam se, da splav ni oblika kontracepcija, je pa izhod v sili!

S spoštovanjem!

Spoštovani g. doktor,

Naj na začetku poudarim, da Vaše odgovore zelo cenim in so mi že večkrat pomagali pri razjasnitvi kakšnega vprašanja.
Rada pa bi dodala naslednje: Mislim, da nobena od nas ne želi pridigarja, želimo pa si, da bi nam bila stvar obrazložena s strani izbranih zdravnikov, da vemo kaj nas čaka. Pa nam pogosto ne, zato so prijatelji tisti, ki nam marsikaj povedo. Sama veliko berem o zadevah, ki se tičejo zanositve, nosečnosti, poroda. O spontanem splavu pa je napisanega vsega skupaj nekaj odstavkov in moram reči, da sem se o zadevi poučila šele sedaj, ko je vse za mano!
Sem mnenja, da če bi o zadevi vedela kaj več, verjetno vsega skupaj ne bi doživela tako kot sem. Sedaj po naključju srečujem ženske, ki so tudi doživele spontani splav in vse govorijo o istih oz. zelo podobnih problemih.
Mogoče bi bilo dobro, če bi v tem forumu odprli kakšno stran, na kateri bi lahko poiskal mnenja drugih na to in ono zadevo.

Lep pozdrav in še enkrat zahvala za vaše odgovore.

Draga Boža,

v primeru spontane izgube zaželene nosečnosti gredo ženske pogosto skozi značilne faze žalovanja, kot pri izgubi sorodnika npr., ki jih psihologi dobro poznajo, ginekologi pa smo po stroki žal “preveč kirurško” usmerjeni in pleg vsega delamo v “minutnih postavkah” in ne v urnih , kot psihologi. Našim “plačnikom” niti na kraj pameti ne pade, da bi lahko imeli tudi vlogo, kakršno po pravici in pravilno zahtevate pacijentke. Ampak ni vse tako brezupno. Vsak zdravnik lahko usmeri žensko po smrti sorodnika po psihično pomoč k psihologu in enako velja tudi po spontanem splavu. Sam imam žal pri takih poskusih tudi slabe izkušnje, da ženske reagirajo užaljeno, češ, “zdaj me pa pošilja še k psihologu”! In s tem mislijo, da jih proglašamo za “nore” čeprav je to popolna zmota. Vedno so ljudje, ki so o sebi prepričani in mislijo da vedo več kot dejansko vedo ter se v skladu s svojim prepričanjem odzivajo, nekateri agresivno, drugi užaljeno, tretji odklonilno. Med prvimi obrambnimi reakcijami je običajno šok, ki mu kmalu sledi “iskanje krivca drugje”, nato včasih sledi “samoobtoževanje in še vedno iskanje krivde, tokrat pri sebi” in šele po nekem času pride, žal ne vedno, do spoznanja, da “so nekatere stvari v življenju izven našega nadzora in se enostavno zgodijo”, brez krivde kogarkoli. Ampak tako je. Žalovanje zahteva poslušalca in usmerjevalca, kar ginekologi nismo, vsaj večina ne. Tu imajo veliko prednost verujoči pred neverujočimi. Slednji so namreč posebej izpostavljeni analiziranju in racionaliziranju.

Je ze tako – vcasih je nosecnost nezazeljena, vcasih pa zelo zazeljena, pa se vseeno ne iztece vse dobro. Za vas sem iskala eno zelo dobro stran, pa je na zalost nisem mogla najti. Tam so zenske z enako izkusnjo, kot jo imate vi, opisovale svoje zgodbe, kako je bilo in kako so se potem soocale z zdravljenjem bolecine in obcutka izgube. Veliko nasvetov bi lahko nasli. Da pa ne bo tale odgovor kar tja v en dam, vam puscam vsaj eno povezavo:

http://members.aol.com/ferreinf/miscarriage.html

Upam, da znate anglesko! Se bom pa trudila tudi najti tisto, z razlicnimi zgodbami. Razumljivo je tudi, da se zdravniki ne morejo vsakic custveno vpletati, ko se pripeti kaj hudega. Pomislite, kako stresno bi bilo v tem primeru njihovo delo!

Spoštovani !

Stara sem 31. let in imam že dva otroka . Sedaj sem ponovno noseča-7.tednov.Clear blue je pokazal dve modri črti.Ali je možno, da nisem noseča, saj otroka še dojim (15. mesecev) in je partner uporabljal kondom oziroma je prekinil odnos .
Zanima me , če lahko opravim splav, v katerikoli ginekološki kliniki v Sloveniji ali pa ga je potrebno opraviti v svojem okraju, kjer običajno hodim na ginekološke preglede?Ali se je potrebno predhodno naročiti in imeti napotnico ?Ali je potrebno za poseg kaj doplačati? Ali bom lahko po splavu ponovno dojila otroka?
Želela bi opravljati splav v Ljubljani , čeprav sem iz Celja. Ali je to možno?

Sem v stiski, saj časa nimam ravno veliko.

Najlepše se Vam zahvaljujem za odgovor in Vas prav lepo pozdravljam.

Dojenje ni absolutna zaščita, zato je možna nosečnost, posebej po tolikem času (15 mesecev od poroda).
Nosečnost mora potrditi ginkolog, nato dobite napotnico, prekinitev nosečnosti pa lahko orpavite v katerikoli ustanovi z ginkološko-porodniškin oddelkom v sloveniji po njihoven “režimu” oziroma “doktrini”. Pokličite na ginekološko kliniko in vam bodo povedali, kdaj, kje, kako. Do 10. tedna ni nobenih omejitev. Če ste obvezno zavarovani mislim, da ni nobenega doplačila. Dojite lahko pred in po posegu, seveda otroka ne morete pripeljati s seboj, ker je že prevelik.