Pozdravljeni,
sicer sem prebrala že nekaj prejšnjih postov na to temo, ampak vseeno vas sprašujem za vaše mnenje.
Stara sem skoraj 30 let, univ. izobražena, pričakujem prvega otroka. Kar se tiče partnerskega odnosa imam zadeve urejene, živim pri fantu, v hiši njegovih staršev – z ločenim vhodom (s katerimi shajam odlično).
Problem nastane pri moji mami. Je zelo zahtevna škorpijonka, ki je v življenju podredila ne le svojega moža (kar se kaže v njegovi totalni odstotnosti), ampak tudi naju s sestro (starejšo). To se je kazalo v tem, da smo bili vedno (še ko smo živeli skupaj) med seboj skregani, ona pa je med nami pletla štrene. Pred 6 leti se je zgodilo to, da smo šli vsak na svoj konec (s sestro sva dobile določeno vsoto denarja s katerim sva si kupili stanovanji, starši pa so se preselili iz hiše v luksuzno stanovanje). V tistem času moram reči, da se je meni odprl svet. V kratkem času sem diplomirala, zamenjala službo in našla dosedanjega partnerja. Ampak takrat se na žalost njena posesivnost ni končala. Ker sem bila polno zaposlena s službo in faksom, sem obiske staršev omejevala na res nujne dogodke. Z očetom sem imela bolj hladen odnos, ker je v primeru “dobrega” odnosa, to mama tudi skalila.
Sedaj pa, ko pričakujem prvega otroka, so se začele težave. Nekako sama pri sebi vidim, da me njena prisotnost moti in da je ne želim videti. MOgoče so to nosečniški hormoni, ki so na plan potisnili tiste slabe občutke. Nekako sem še bolj občutljiva, prej pa sem te občutke tlačila v prezaposlenost. Sicer sem skušala obdržati odnos mama-hči, ampak ne vem, nekako ni šlo. Npr. njene izjave, da bo ga bo namesto “vrtec”, pazila kar ona itd. so me pošteno razkurile. Mnenja sem, da bi hotela biti boljša kot jaz.
Pika na i pa je bila, ko sem rezervirala apartma za poletne počitnice, ji to slučajno tudi omenila in ona ga je še v istem tednu rezervirala, v istem kraju in v istem času. Takrat mi je počil film in sem ji povedala kar ji gre. Reagirala je z užaljenostjo in z besedami, da sem do nje sovražna. Moram povedati tudi to, da se s sestro veliko pogovarjava, ampak nikoli nič ne rečeva. Bile sva mišljenja, da pač z mamo ne moreva “čisto” zaključiti. Zanima me, ali je bil moj izbruh opravičen in ali lahko “kar tako” zaključiš odnos mati – hči?
Hvala za odgovor in lep dan.

Ravnali ste popolnoma pravilno. Mami povejte, da imate pravico do svoje družine in zasebnosti. O otroku boste odločali le vi in vaš partner in ne ona. Stik z njo lahko ohranite le tako, da ji jasno poveste, da se boste videli le takrat, ko si boste vi to želeli. Bodite dosledni, morda bo to sprejela. Ne imejte občutka krivde in se v odnose z mamo ne silite. Bolje, da se vidite nekajkrat na leto, kot da se silite v pogoste stike v katerih doživljate nezadovoljstvo, jezo in druga negativna čustva, ki jih v vas vzbuja mamino neumestno vedenje. Če mama ne bo upoštevala in spoštovala vas in vaših želja, lahko odnos, celo koristno je, za nedoločen čas prekinete. Vrata pustite toliko odprta, da odnos lahko obnovite, kadar bo in če bo mama pripravljena sprejeti vaše pogoje.

Alenka B

Zanimivo, da nekatere otroke ne moti posestniško obnašanje staršev, ko jim dejejo denar za stanovanje!
Jasno je, da morajo odrasli otroci sami odločati o svojem življenju – škoda je le, da niso zreli za to. Kajti zame je oseba, ki vzame od staršev veliko vsoto denarja, da si olajša življenje potem pa histerično odklanja stike z njimi – taka oseba je zame pokvarjena. Ni mi jasno odkod mišljenje, da morajo starši od odraslih otrok prenesti vse grobosti, otroci pa so zaščiteni pred vsakršnimi neprijetnostmi, ki jih pač prinesejo stiki starši-otroci. V življenju je pač tako, da stiki med bližnjimi ljudmi porajajo radosti in neprijetnosti. Zrelost pa se kaže v tem kako krmarimo me lepimi in slabimi trenutki.
Ali pa se morda motim?
Mogoče se pustijo “vrata odprta” za odnose s starši samo, če se bodo spet prikazali z zajetno vsoto denarja?

alice, ti si še ena, ki meša denar in ljubezen…

Draga Alice,

ne morem, da ne bi odgovorila na vaš jezni post.

popolnoma razumem skoraj mamo. očitno je, da vi ne razumete njene težke situacije in si je ne znate niti predstavljati. ker je niste izkusili na sebi (tega ne privoščim ne vam, ne nobenemu drugemu).

skoraj mami pa želim vse dobro in da bi se znala rešiti oklepa mame, ki si poskuša prilastiti njeno življenje.

pozdrav vsem,
pikec

p.s. alice, mislim, da si dekle na prvem mestu želi ljubečo mamo, ki jo bo spoštovala in upoštevala njeno mnenje- jo “slišala”…, ne pa denar (misliš, da če nekomu daš denar imaš pravico postavljati življenje tega človeka na glavo? verjetno ne).

Žal, drage dame, tudi jaz se strinjam z Alice. Ko so primaknili zajeten kupček denarja ni razmišljala o tem, da bi svojo mamo zbrisala iz svojega življenja…če jo je tako motila njena pristonost, bi lahko bila fer tudi takrat in jasno povedala, da si ne želi imeti odnosa mati-hči, kar pomeni, da tudi njenih žuljev ne bo jemala…pa se tukaj ne gre za mešanje ljubezni in denarja..gre se za strpnost in nenazadnje se da s pogovorom marsikaj reštiti in s tem ohraniti ob sebi tudi svojo mati, ki si po vsej verjetnosti želi biti babi in blizu svoji hčeri in njenim vnukom…
Zgolj moje mnenje…….mogoče pa se motim, moj odnos z mami je bil perfekten in ne razumem kreganj med mami in otrokom predvsem pa ne odrivanja stran. KO je ne boste imeli več, vam bo žal za vse kar ste slabega storili..predvsem pa malenkosti, ki bi njej polepšala življenje….. imeti tudi sama nekaj od vnukov…pravijo, da pri vnukih podoživljajo vse kar so doživeli z otrokom, en izmed krasnih in čudovitih trenutkov….

A lahko poveste, kdo je silil mamo, da rodi to “nesramno ” hčer in kdo jo je vzgajal in dajal vzgled? Kdo?!! Otroci so slika staršev in če mami ni kaj všeč, naj najprej pogleda v ogledalo. Vam bi verjetno bolj pasalo, da bi hčer bila brezdomka in na cesti, naj obvelja mamina volja. Še očeta ji je odtegnila! Zlata mama!