Pozdravljeni,
Imamo dve leti in 8 mesecev starega nedonošenčka (rojen je s petimi meseci). Fantek je bil ob rojstvu oživljan ter dolgo časa na dodanem kisiku, vendar UZ glave ni pokazal možganskih krvavitev. Motorično je le malenkost zaostajal za vrstniki, s pomočjo fizioterapije je shodil pri korigiranih 16-h mesecih. Danes je fantek izjemno motorično spreten, ni ovire, ki je ne bi premagal, letos je tudi že smučal. Mentalno je povsem normalen otrok.

Imeli smo velike težave s hranjenjem, po dveh mesecih je začel zavračati dojko, potem še stekleničko. Do prihoda goste hrane je bil tako hranjen po steklenički v spanju, z gosto hrano ni imel nikoli težav, čeprav nikoli ni veliko jedel, vendar je požiral brez problema, nikoli se mu ni zaletavalo.

Problem pa imamo pri govoru. Fizioterapevti so opozarjali, da je pomanjkanje ravnotežja (predno je shodil) razlog za zaostanek na govornem področju. ko se je začel aktivno plaziti (nekje okoli 10. meseca) je bilo v njegovem govoru že slišati besede kot so mama, ata, baba,.., potem pa so s hojo vse besede izginile. Danes fantek ne izreče niti ene artikulirane besede, čeprav neprestano govori v svojem jeziku. Razlaga slike v knjigi, komentira televizijo, vendar ga nihče ne razume. To ga občasno žalosti, čeprav oba odgovarjava na njegov govor, kot da ga razumeva. Problem je, kadar dejansko kaj hoče, pa lahko le ugibava…

Naj povem, da raste v tri jezikovni družini, mož je tujec in z njim govori v svojem jeziku. Ker je doma, z njim veliko govori, imamo polno knjigic v njegovem jeziku, prav tako skupaj pogledata njihovo risanko. jaz in moja družina govorimo z njim slovensko, z možem pa govoriva v angleščini. veliko sem prebrala o otrocih, ki rastejo v multijezikovnem okolju in zaostanku pri razvoju govora. Bi pa rada se povedala, da razume tako moj kot očetov jezik, razume navodila, normalno reagira na sporočila, ki so mu posredovana. Prav tako mu ne dela prav nobenega problema hkratna komunikacija, če npr. skupaj gledamo knjigice- ko oče govori v svojem jeziku in jaz slovensko, komentira pač oba. Sva pa opazila, da ko npr. kaže sličice v knjigi, vedno uporablja isti način (npr. namesto, da bi rekel – kaj je to? in to? in to?, reče npr. en de, en de, en de)

edina kategorična beseda, ki jo razumeva oba, je NE.

Kaj menite? kaj naj storimo?

hvala za vaš odgovor.
mama

Magnolija,

živiti v Sloveniji ali v tujini? Kje nameravate ostati? Od tega je namreč odvisno, kateri jezik bo otrok materni.

Običajno dvojezično okolje otroku ne povzroča težav in otrok ob določenih pogojih (en starš en jezik) vzporedno osvaja oba ali več jezikov.

Zakomplicira pa se lahko, če se otrokov govor počasneje razvija zaradi kakšnegakoli vzroka. Takrat večjezikovne okolje lahko predstvalja na nek način oviro.
Ali je otroka pregledal logoped? Glede na to, kar ste napisala, mislim, da bo potrebna logopedova pomoč.

Hvala lepa za odgovor.
mene zanima le, kaj lahko v tej fazi naredi logoped, kako ga uči, da sploh kaj reče? Nekako mi je predstavljivo, kaj dela logoped, ko otrok narobe izgovarja, toda takrat, ko še nič ne reče??

Živimo pa v Sloveniji, zaenkrat.

lp
mama

Živjo,

moj otrok ne govori , ker je prizadet ampak obiskuje dnevno varstvo v zavodu in tami imajo tudi spec. logopedinjo, ki pomaga tem otrokom, za ktere nihče ne v niti koliko razumejo, s tem da jih uči tudi znakovnega jezika….vem kakšen problem je , ko veš, da otrok nekaj hoče, pa ga ne razumeš in ne zna povedati, ti pa ugibaš….tako, da sem na latne oči videla tudi otroke, ki s pomočjo tablice, kjer so slike, komunicirajo….

Magnolija,

komunikacija lahjo poteka na različne načine – kot je že napisala Najina Ljubezen. Komunikacija ni samo govor. Če se otrokov govor počasneje razvija, vam bo logoped pokazal, kako kljub temu lahko otrok komunicira. Po drugi strani pa vam bo svetival, kako razvoj govora bolj načrtno spodbujati.

Tudi mi imamo doma nedonošenko,ki je stara 2 leti in 3 mesece(koirigirano slabi 2 leti). Naša tudi ne govori kaj dosti. Zelo čeblja po svoje,reče mama papa…se npr. zelo začudi in reče oooo,ali pa oh ja. Drugače pa čeblja 300/h. Meni je pediatrinja v RA rekla,ko je bila stara kronološko 18 mesecev,da to ni v redu,ko tako malo govori. Šli smo tudi do psihologa,tam nismo izvedeli nič novega(razen,kako se dela Denverjev test pri psihologu??????). Hodimo na delovno terapijo,kjer se je zdaj po dobrem pol leta opazil napredek. Po pravici povedano,se sploh ne obremenjujem s tem,ker vidim,da razume in na veliko čeblja,razen ko gremo na kontrolo v RA. Mislim,da je tudi malček dedno. Njen starejši bratec je tudi pozno spregovoril(bil je mesec prezgodaj rojen) in njena sestrična ni muksnila niti do svojega tretjega leta. Pred časom sem se pogovarjala s pediatrinjo,ki je znanka moje sestre,že starejša gospa in pravi,da ni smiselno se sekirati zaradi tega,ker po pravici povedano,da je zdravnica v RA pošlje pri kronoloških 18 mesecih(koirigirano 15 mesecev) k logopedinji,se mi pa zdi malo preveč. Ne vem,mogoče se motim.Samo včasih imam občutek,da naredijo iz muhe slona. Bi se pa navezala na gornji članek. Mi živimo tudi v dvojezičnem območju(samo mi govorimo samo slovensko doma).Od moje znanke punčka-normalno ob roku rojena(govorili so doma dva jezika) je spregovorila pri skoraj treh letih. Zato,mislim,da ni alarmantnega. Mogoče res tam po tretjem letu.
Je pa res,da nekateri nedonošenčki rabijo več časa za marsikaj.To mislim,za hojo,govor in ostalih stvari. Niso vsi otroci po Iso standardih:):):):)