Spoštovani!

Upam, da sem na pravem forumu – če ne, me prosim usmerite.

Sem v šestem mesecu nosečnosti in ponoči čedalje slabše spim. To, da ne morem zaspati po kakem hudem lenarjenju, bi še razumela – da pa se vsa zbita zavalim v posteljo in se zbudim po par urah spanja, tega pa ne morem!!! Občutek imam, da me ‘nateguje’ lastno telo, ker mi spanja očitno manjka, pa nič. Poskusila sem že vse mogoče – zamenjala ležišče, delala do maksimuma, da sem kinkala nad računalnikom, ta teden sem začela v službo hoditi peš – 3 km daleč – nič!!! Obupana sem. S spanjem nikoli prej nisem imela težav in vse življenje je bilo moja potreba številka ena – spočitost je bila pomembnejša kot hrana, pijača, karkoli. zato si lahko predstavljate, kako se počutim. Po takšnih nočeh imam uničen cel dan, ker nisem za nobeno pametno delo, brezdelje in zapravljanje časa pa že od nekdaj sovražim. Postala sem brezvoljna in jezna na otroka, ker vem, da je to povezano tudi z njim. V posteljo ležem vsa živčna – strah me je prebujanja. Ginekologinja mi je tablete – tudi zeliščne – odsvetovala. Počutim se kot v začaranem krogu in si ne upam predstavljati, kaj bo sledilo, saj so pred mano še celi trije meseci nosečnosti.

Hvaležna bom za vsak nasvet. Ker sumim, da gre lahko tudi za obliko depresije v nosečnosti, vas prosim, če mi predlagate ustreznega terapevta, ki deluje v Ljubljani ali okolici. Najlepša hvala!

Spoštovana Pipi,
povsem brez stranskih učinkov tako na mater kot na plod je vtogeni trening.Naučite se ga lahko po knjigi Avtogeni trening-sprostitev v stiski, avtor je Hannes Lindemann.Verjetno pa ima vaše pomanjkanje spanca vzroke še v delno ali povsem prikritih bojaznih, ki so posredno povezane z načinom življenja po porodu.Te bi najlaže izluščili in nanje nato tudi smiselno odreragirati po neposrednem posvetu s psihologom ali psihiatrom.Spisek psihiatričnih ambulant in ustanov se vam bo odprl. če boste v elekronskem telefonskem imeniku vtipkali : “psihiatrična” brez dodatne opredelitve.

Najlepša hvala za odgovor. Pravkar sem se vrnila s štirinajstdnevnega dopusta, med katerim so se moje težave rešile kar same od sebe. Počutim se spočito in polno energije! Očitno me je službena rutina težila bolj, kot sem se tega zavedala, pomaga pa tudi vedenje, da bom tako ali tako kmalu na porodniškem dopustu. Uspešno delo še naprej!